Zdrava prehrana

eating_girl.gif

Kot oseba s sladkorno boleznijo vsak dan sprejemate pomembne odločitve o svoji prehrani. Na vašo raven glukoze v krvi najbolj vpliva hrana.

S tem izzivom se lahko spoprimete tako, da obroke načrtujete in izbirate ustrezna živila, kadar jeste doma, nakupujete živila ali pa obedujete zunaj. Če pri načrtovanju sodelujete s svojim zdravnikom oziroma diplomirano medicinsko sestro ter se poučite o prehrani in vplivu živil na raven glukoze v krvi, lahko načrtovanje obrokov spremenite v prijetno izkušnjo.

Večina živil se v sladkor oziroma glukozo spremeni, preden pride v krvni obtok. Insulin pomaga glukozi, da iz krvnega obtoka pride v celice, npr. v mišične celice in v možganske, kjer se porabi kot vir energije. Brez insulina, ki glukozi omogoči vstop v celice, vaše telo ne dobi hranil, ki jih potrebuje. Neporabljena glukoza ostane v krvnem obtoku in poškoduje telesne sestavine.

S prehranjevanjem telesu pravzaprav dovajate gorivo. Raven glukoze v krvi po obroku se zviša. Naloga insulina je, da glukozo iz krvnega obtoka premakne v celice, kjer se ta glukoza porabi.

Načrtovanje, kaj, kdaj in koliko pojesti, je pomembno pri ohranjanju ravni glukoze v območju, ki vam ga je določil vaš zdravnik.


Načrtovanje obrokov

Home_1.jpg

Obroke načrtujemo zato, da bi bolje uravnavali raven glukoze v krvi, ohranjali zdravo telesno težo oziroma jo zmerno znižali, če je to potrebno, ter se hkrati počutili dobro. Vaš zdravnik ali medicinska sestra vam lahko pomagata pri načrtovanju, tako da vam predlagata prave količine in vrsto hrane ter pripravo, razporeditev in čas obrokov. Vsako tovrstno svetovanje pa naj se začne s pogovorom, kakšne so vaše sedanje prehranjevalne navade. Izhajati je treba iz vašega načina prehranjevanja in spremembe vanj uvajati postopoma, saj bodo le tako lahko trajne.

Različne vrste hrane imajo v telesu točno določeno vlogo. Če boste spremljali, kaj, kdaj in koliko se prehranjujete, ter si primerno pogosto merili raven glukoze v krvi, bo to pomagalo vam in vašemu zdravniku oziroma medicinski sestri razumeti, kakšno je vaše prehranjevanje. Tako vam bosta lažje svetovala. Ko razmišljamo o primernosti svojih prehranjevalnih navad, je pogosto pomemben prav odgovor na vprašanje, zakaj nekaj pojemo. Ko želimo izboljšati, prilagoditi ali spremeniti svoje prehranjevalne navade, je pogosto pomemben prav odgovor na vprašanje, zakaj nekaj pojemo. 

Ko načrtujete obroke, razmislite, katero hrano jeste po navadi. S čim se prehranjujete, najbolje presodite tako, da si tri dni zapisujete vse, kar pojeste, tudi prigrizke in hrano, ki jo pojeste skoraj nevede. Ko boste naredili seznam, ga z zdravnikom oziroma medicinsko sestro preglejta in odgovorita na naslednja vprašanja:

  • Katera je moja najljubša hrana?
  • Za katero hrano mislim, da je nezdrava? Katera hrana je po strokovnem mnenju v resnici manj primerna? Ali katere hrane pojem preveč?
  • Na kateri način običajno pripravljam prehrano?
  • Kolikšne so količine hrane, ki jo pojem?
  • Kako pogosto jem?
  • Kako pogosto se preveč najem?
  • Ali kateri del dneva težko sledim svojemu načrtu obrokov?

S prehranjevanjem v rednih razmakih lahko vaše telo uspešneje porabi glukozo. Na splošno velja, da bi morali podnevi jesti vsakih 4 ali 5 ur. Z izpuščanjem obrokov se boste pri naslednjem prenajedli, kar se bo izrazilo kot visoka raven glukoze v krvi.

Če uporabljate insulin, se s svojim diabetologom ali medicinsko sestro dodatno pogovorite o odmerjanju insulina ob obrokih in prigrizkih. Glede na vrsto zdravljenja vam bosta svetovala tudi najprimernejšo razporeditev obrokov, ki je lahko drugačna, kot velja na splošno za ljudi s sladkorno boleznijo.

AC_Connect_300x300_SLO.jpg

Diskretno zdravljenje z insulinsko črpalko

Z etuiji za nošenje lahko svojo insulinsko črpalko Accu-Chek Spirit Combo nosite na različnih mestih.