Sladkorna bolezen in bolezni srca

Po podatkih Ameriške diabetološke zveze (ADA) je tveganje za nastanek koronarne srčne bolezni dvakrat večje pri moških s sladkorno boleznijo in petkrat večje pri ženskah s sladkorno boleznijo. Pravzaprav bolezni srca in možganska kap predstavljajo približno 65 odstotkov smrti pri ljudeh s sladkorno boleznijo.

Zakaj? Visoke ravni glukoze v krvi lahko poškodujejo žilice, kar povzroči srčno-žilne zaplete, na primer visok krvni tlak, visoko raven holesterola in strdke v arteriji.

Poleg dejavnikov tveganja, na katere ne morete vplivati (dednost, starost in spol), je lahko večje tveganje za nastanek težav s srcem zaradi:

• visoke ravni maščob, na primer holesterola in trigliceridov,
• visokega krvnega tlaka,
• kajenja, ki povzroči, da se žilice zožajo, pa tudi da srce dela močneje, hitreje bije in potrebuje več kisika,
• pomanjkanja telesne dejavnosti.

Znaki za obolenje srca

Če imate katerega od naslednjih simptomov, so lahko znak za srčno-žilno bolezen, pa tudi za številna druga obolenja:

• vrtoglavica,
• bolečina v prsih ali pritisk,
• bolečina v čeljusti, hrbtu, rami, posebno na levi strani,
• počasno celjenje ureznin in ran,
• otrplost ali oslabelost v rami ali nogi,
• krč v nogah, ki lahko s počitkom izgine,
• zatečeni gležnji,
• zasoplost,
• bitje srca ali nepravilen srčni utrip,
• slabotnost po naporu ali pri počitku.

Bolj verjetno je, da ženske občutijo:

• zasoplost,
• slabost,
• bolečino v hrbtu ali čeljusti.

Pogovorite se s svojim zdravnikom, da bo lahko določil vzrok za pojav simptomov.

Skrb za srce

Ameriška diabetološka zveza (ADA) priporoča dva do štiri obiske na leto pri zdravniku, da preveri sladkorno bolezen in morebitne druge težave. Poleg tega bo verjetno želel, da boste opravili tudi posebne preiskave za merjenje zdravja vašega srca.

Nekaj načinov, kako lahko zavarujete svoje srce:

• Vaše ravni glukoze v krvi naj bodo v območju, ki vam ga je priporočil diabetološki tim.
• Tudi krvni tlak vzdržujte v zdravem območju.
• Raven holesterola in trigliceridov uravnavajte z zdravo prehrano, telesno dejavnostjo in zdravili, če je treba.
• Prenehajte kaditi.
• Bodite vsak dan telesno dejavni – pogovorite se s svojim zdravnikom, katere vaje so primerne za vaše telesno stanje.
• Uravnavajte stres.
• Če ste težji, kot vam je priporočil diabetološki tim, zmanjšajte telesno težo.
• Alkohol pijte le v zmernih količinah.
• Prehranjujte se zdravo, s hrano, ki vsebuje manj maščob in veliko ogljikovih hidratov.
• Posvetujte se z zdravnikom, ali morda potrebujete dnevno zdravljenje z acetilsalicilno kislino.

Če sprememba življenjskega sloga ne zadostuje, vam bo zdravnik priporočil zdravljenje z zdravili ali operacijo. Nekatere oblike zdravljenja so:

• zdravljenje z acetilsalicilno kislino, ki pomaga zmanjšati tveganje za nastanek krvnih strdtkov,
• beta zaviralci za zmanjšanje srčne frekvence in krvnega tlaka,
• zaviralci ACE za širjenje krvnih žilic,
• statini, ki znižujejo raven holesterola.

Le malo izboljšana raven glukoze v krvi, izboljšana vrednost krvnega tlaka in raven holesterola lahko zmanjšajo tveganje za zaplete, na primer bolezni srca in možgansko kap.

Nadzorovanje holesterola

Vzdrževanje ravni holesterola in maščob v krvi v mejah priporočenih vrednosti lahko za skoraj 50 odstotkov zmanjša tveganje za srčno-žilne težave.

V krvi so tri vrste maščob:

• holesterol LDL – slabi holesterol, ki maši arterije in omejuje pretok krvi k srcu,
• holesterol HDL – dobri holesterol, ki nosi holesterol LDL nazaj v jetra, da se lahko izloči iz telesa,
• trigliceridi – glavni vir shranjene energije.

Priporočilo vrednosti holesterola za odrasle osebe s sladkorno boleznijo

skupni: manj kot 4,5 mmol/l

LDL: manj kot 2,5 mmol/l

HDL: ženske     več kot 1,2 mmol/l
        moški      več kot 1,0 mmol/l

Trigliceridi: manj kot 1,8

Skupni holesterol lahko zmanjšate z zdravo prehrano, zmanjšanjem telesne teže in redno telesno vadbo.

• Oblikujte prehrambni načrt, ki naj vključuje tudi nekaj pustega mesa, ribe in perutnino; izdelke z manj maščob; polnozrnati kruh, žitarice in testenine.
• Vsak dan bodite telesno dejavni vsaj 30 minut.
• Ne kadite.
• Alkohol pijte v zmernih količinah ali sploh ne.
• Zdravila vzemite le, če jih je predpisal zdravnik.