Sorry, you need to enable JavaScript to visit this website.
hamburger overlay

Vse o zdravem mestu injiciranja insulina

Vbrizgavanje insulina je vsakodnevna rutina večine ljudi s sladkorno boleznijo. Vendarle pa lahko postane problem, če se prevečkrat odločimo za isto mesto injiciranja. V prispevku je ponujenih nekaj nasvetov o injiciranju in kako lahko ob tem primerno poskrbimo za mesta, v katera vbrizgamo insulin.

Ali ste vedeli, da so bile davno nekoč igle za insulin dolge celo 12 mm? Več kot centimeter! K sreči so danes te igle precej krajše in tanjše. Poleg tega se je v medicinskih raziskavah pokazalo, da dolžina igle ni pomembna pri vrednosti HbA1c. Odlično, znanost! Zdaj lahko pri vodenju sladkorne bolezni dosegamo želeno ciljno vrednost HbA1c z uporabo drobne 4-milimetrske iglice in brez strahu pred bolečim injiciranjem v mišico.1,2

 

Kam vbrizgamo insulin?

Največja učinkovitost je zagotovljena, če se insulin vbrizga v podkožno maščobno tkivo. Tako se lahko razporedi po vsem telesu in opravi svoje delo. Pri odraslih je to maščobno tkivo le 2 ali 2,5 mm pod površino kože, pri otrocih pa še bližje povrhnjici. Vendarle ni tako tanko, kajne? Pri injiciranju v to optimalno mesto mora igla predreti vrhnjo plast kože, vendar ne sme prodreti pregloboko. Naš namen je insulin injicirati pod kožo, in to tako, da nato ne izteka nazaj, mesto injiciranja pa, da ne boli ali krvavi.

Sestava kože:

Najprimernejša mesta za injiciranje insulina

Kot smo že omenili, želimo insulin injicirati v izbrani predel podkožne maščobe. Pogosto so pri ljudeh s sladkorno boleznijo za to najbolj idealni trebuh, stegno in zadnjica. Iz teh predelov je tudi absorpcija insulina najbolj optimalna.

Če injicirate z roko, priporočamo, da insulin vbrizgate v kožno gubo, ki jo oblikujete s prsti druge roke. Uporabnikom peresnikov tega ni treba vedno, še posebno če je igla zelo kratka, tj. 4 mm. Naštejmo nekaj nasvetov za udobnejše vbrizgavanje insulina:

  • Pri večini kratkodelujočih insulinov, ki se vbrizgajo v maščevje podkožnega tkiva, se je pokazalo, da ni pomembno, ali ga vbrizgamo v predel trebuha, nog ali zadnjice.
  • Dolgodelujoči insulin se vbrizga v trebuh ali stegno.
  • Kadar se odločimo za injiciranje v predel trebuha, smo pozorni na to, da izberemo mesto, ki je od popka oddaljeno najmanj 2cm.
  • Ne pozabimo pretresti bazalnega insulina, saj je običajno moten; priporočamo 20-kratno obračanje vsebnika (peresnika) z insulinom pred injiciranjem in izbiro mesta na zunanji strani stegna ali na zadnjici.
  • Potem ko insulin brizgamo, najsi bo to z iglo ali peresnikom, iglo pridržimo v koži še približno 10 sekund. Tako se lahko izognemo iztekanju insulina.

Hitri nasvet: Ne pozabimo vsake igle prej pripraviti za uporabo. To storimo tako, da stran od sebe v zrak izbrizgamo nekaj enot (dve ali tri), tako da se iz igle odstranijo zračni mehurčki. Ko na vrhu igle zagledamo kapljice insulina, vemo, da v igli ni nič več zraka, ampak le insulin.

 

Kateri predeli niso primerni za vbrizgavanje insulina?

Ker je naš namen insulin vbrizgati v mesto, od koder se bo najlaže absorbiral v krvni obtok, se zares izogibajmo naslednjim predelom:

  • materina znamenja
  • strije
  • ureznine, brazgotine in rane
  • podplutbe
  • žile

 

Zakaj je pomembno menjavanje mesta za injiciranje?

Osnovno pravilo o mestu injiciranja je preprosto: ne vbrizgavamo ga vedno na isto mesto. To bi lahko povzročilo lipohipertrofijo – to je zatrdlina pod površino kože, ki nastane zaradi zgoščevanja podkožne maščobe, ali pa razrasla in neprijetna brazgotina.

Lipohipertrofična porazdelitev maščobnega tkiva ni le lepotni ali kozmetični problem. Težavna je tudi zaradi ovirane absorpcije insulina, saj se lipohipertrofija širi na bližnje tkivo. Poleg tega je lahko neprijetna zaradi srbečice, pa tudi možne okužbe.

 

Kako pogosto je treba preverjati mesta injiciranja?

Najprej je treba predvsem preprečiti lipohipertrofijo. Včasih se to vendarle zgodi. Zato je pametno redno pregledovati predele, v katere vbrizgavamo insulin. To sicer najmanj dvakrat na leto stori tudi diabetološki tim ob rednem obisku pri zdravniku, tako da posebno naročanje niti ni potrebno.

Seveda pa pregled mest lahko opravimo tudi sami. Pri tem si pomagamo z ogledalom in smo pozorni na asimetrične izbokline na najbolj priljubljenih predelih injiciranja. Poleg tega zatrdline, izrastke in druge spremembe na koži in v podkožju zatipamo tudi s prsti, s katerimi pretipamo omenjene predele. Večini težav se lahko izognemo, že če ne vbrizgavamo prepogosto v ista mesta. Vendarle pa je pregled koristen, da pravočasno opazimo znake okužbe.

 

Kaj pomeni menjavanje mest za injiciranje?

Najpreprostejši način za to, da se izognemo obremenjevanju prepogosto istega mesta, je krožno menjavanje mest za injiciranje. Precej preprosto. Predele, priporočljive za vbrizgavanje (trebuh, zadnjica, stegna), razdelimo na četrtine. Nato mesta izbiramo v smeri urnega kazalca.

Tako zmanjšamo tveganje za lipohipertrofijo in pripomoremo k hitrejšemu in enostavnejšemu celjenju tkiva med posameznimi vbrizgavanji. Če se bojimo, da bomo kljub temu pozabili na zadnje mesto injiciranja, si lahko pomagamo s tabelo, aplikacijo, celo z začasnimi tatuji.

 

Kaj pa uporabniki insulinske črpalke?

Podobno kot igle so krajše tudi sodobne cevke in kanile za dovajanje insulina v podkožno maščobno tkivo. Vendar pa je treba tudi ta mesta pogosto menjavati.

Z nekaterimi insulinskimi črpalkami prejmemo majhne igle iz jekla, z drugimi pa prožne kanile iz umetne mase (teflonske). Več o tem izvemo pri proizvajalcu insulinske črpalke in zdravstvenem osebju, običajno pravilo pa je, da se mesto za dovajanje insulina menjava najmanj na dva ali tri dni.