Pet stvari, ki jih je treba vedeti o času v ciljnem območju
Kadar je raven glukoze v krvi v ciljnem območju, to pomeni, da je zdravljenje sladkorne bolezni učinkovito. V nadaljevanju preberite, kaj moramo vedeti o tem, pa tudi o skupnem času, ko je krvni sladkor v ciljnem območju, ki pa že zasenči nekdanji zlati standard HbA1c.
Kolikor daleč nam seže spomin, vrednost HbA1c je bila vedno zlati standard pri ocenjevanju splošnega nadzora nad ravnjo glukoze v krvi. Če je bil HbA1c pod 7 %, je bila večina endokrinologov zadovoljna. S povečano uporabo merilnikov za neprekinjeno merjenje glukoze (NMG) in dodatnimi podatki pa je danes možna boljša ponazoritev uspešnosti pri obvladovanju ravni glukoze v krvi. To imenujemo čas v ciljnem območju (TIR, iz angl. Time in Range).
1. Kaj pomeni čas v ciljnem območju?
Vrednost TIR (čas v ciljnem območju) pokaže delež časa v izbranem obdobju, ko je bila raven glukoze v krvi v želenem/ciljnem območju. Če je ta vrednost 50 %, to pomeni, da je bila raven glukoze v krvi v ciljnem območju približno 12 ur v danem dnevu.
Ciljno območje želene ravni glukoze v krvi je med posamezniki različno. Najbolje nam pri tem svetuje diabetolog, večinoma pa je priporočeno območje ravni glukoze v krvi od 3,9 do 10 mmol/l.
2. Zakaj je čas v ciljnem območju tako pomemben?
V primerjavi z vrednostjo HbA1c ima čas v ciljnem območju nekaj pomembnih prednosti. Prvič, HbA1c predstavlja le posnetek povprečne vrednosti ravni glukoze v krvi zadnja dva oziroma tri mesece in brez dodatnih podatkov ali razlage. Skupni prikaz visokih in nizkih vrednosti s časom v ciljnem območju pa omogoči celovitejši vpogled v vsakodnevno vodenje sladkorne bolezni. Poglejmo primere:
Čeprav je laboratorijska preiskava pri vseh treh osebah pokazala domnevno dobro vrednost HbA1c, natančnejši pregled časa vrednosti v ciljnem območju in zunaj njega pokaže drugačno sliko gibanja krvnega sladkorja. Te informacije so ključne pri odločitvi za majhne in včasih stalne spremembe, potrebne za dobro življenje s sladkorno boleznijo.
Če smo kdaj potrebovali več dokazov za tako trditev, zdaj vemo, da problem ni samo stalno povišan krvni sladkor, ki pomeni tveganje dolgoročnih zapletov, ampak tudi nihanje ravni glukoze v krvi. Več je sprememb ravni glukoze v krvi, večje je tveganja za zaplete, kot je diabetična retinopatija ali ledvična bolezen zaradi sladkorne bolezni.
3. Povezava med časom v ciljnem območju in tveganjem za zaplete, potrjena v raziskavah
Znanstveniki so ugotovili močno povezavo med časom v ciljnem območju in tveganjem pridruženih bolezni. Nekateri raziskovalci celo menijo, da je čas v ciljnem območju pomembnejši kazalnik zapletov. Vrednost HbA1c je posredna mera za raven glukoze v krvi in odvisna od obnavljanja rdečih krvničk, kar pa je med posamezniki zelo različno. To kaže, da je vrednost HbA1c odvisna od različnih zunanjih dejavnikov.
Zato se jih mnogo ozira na enostavnost časa v ciljnem območju. Večji je delež časa v ciljnem območju, manjše je tveganje za razvoj zapletov. Krajši je čas v ciljnem območju, večje je nihanje glukoze in s tem tudi tveganje možnih zapletov.
Pa ponovimo ta pomembni opomnik: vrednost HbA1c izraža delež površine dela rdeče krvničke, na katerem je glukoza, glede na ves hemoglobin v krvi. Povedano enostavneje, vaš krvni sladkor se prime hemoglobina v rdečih krvničkah in se ga drži kot klop. Ta vez drži, dokler rdeče krvničke ne propadejo, torej povprečno od 8 do 12 tednov (res pa je to obdobje med posamezniki različno).
Še ena odlična zadeva časa v ciljnem območju je, da njegovo vrednost lahko spremljamo sami. Če ste uporabnik neprekinjenega merjenja ravni glukoze, vam za to niti ni treba k zdravniku ali v laboratorij, če želite izvedeti vrednost HbA1c. Skupaj z napredkom v telemedicini je čas v ciljnem območju TIR izvrstno orodje v celotni oskrbi sladkorne bolezni.
4. Kaj je optimalno ciljno območje?
Večina strokovnjakov si je edina, da je najprimernejše ciljno območje od 3,9 do 10 mmol/l. Individualne prilagoditve tega, začasne ali stalne, pa so potrebne ob dejavnikih, kot so nosečnost, hipoglikemija ali drugi zdravstveni dogodki. Ciljno območje nam določi zdravnik oziroma diabetolog. Ko enkrat vemo, kakšno je naše ciljno območje, si prizadevamo, da so vrednosti ravni glukoze v krvi v njem in da pri tem uspešno preprečujemo hipoglikemijo.
Po raziskavah je povprečni čas v ciljnem območju približno od 50 do 60 %. Na podlagi najnovejših ugotovitev so strokovnjaki na kongresu ATTD (z naslovom Napredne tehnologije in zdravljenje sladkorne bolezni) leta 2019 izdali naslednja priporočila za ljudi s sladkorno boleznijo tipa 1 in tipa 2:
- vsaj 70 % dneva od 3,9 do 10 mmol/l;
- manj kot 4 % dneva manj kot 3,9 mmol/l;
- skrajšanje časa, ko je raven glukoze v krvi več kot 10 mmol/l na dan.
Najpomembneje je pri oskrbi postaviti si manjše in dosegljive cilje. Če je spremljanje časa v ciljnem območju za nas še novo, začnemo z eno uro v izbranem delu dneva. Počasi podaljšujemo čas v ciljnem območju po 5 %. Pri tem uporabimo tudi vse možnosti telemedicine, ki so na voljo, da ostanemo v stiku s svojim zdravstvenim osebjem.
Če ste se morda spraševali, kakšen je običajni čas v ciljnem območju pri osebi brez sladkorne bolezni, je to že znano po zadnjih raziskavah. V njih* so ljudi brez sladkorne bolezni spremljali 10 dni s sistemi za neprekinjeno merjenje glukoze. Ugotovitev: 97 % časa v ciljnem območju od 3,9 do 7,8 mmol/l in s povprečno ravnjo glukoze 5,5 mmol/l. Zdaj vemo, to je odslej naš najljubši cilj.
5. Kako merimo čas v ciljnem območju?
Za določitev osebnega časa v ciljnem območju potrebujemo podatek o ravni glukoze, ki ga lahko pridobimo s senzorjem, nameščenim 14 dni. To delo lahko namesto nas opravi sistem za neprekinjeno merjenje glukoze, saj ta meri ves čas vsakih 5 minut.
Poleg tega večina sistemov za neprekinjeno merjenje glukoze samodejno določi tudi čas v ciljnem območju in to prikaže na zaslonu, v aplikaciji ali ustrezni programski opremi.
Z običajnim merilnikom ravni glukoze v krvi in krvnim vzorcem iz prstne blazinice je žal malo bolj zapleteno. Da bi zbrali podobne podatke, bi si morali krvni sladkor meriti vsakih 5 minut. In da bi se približali konsistentnosti sistema NMG, bi morali meriti tudi ponoči. Verjemite, ne splača se, saj bi vas kaj takega preveč izčrpalo že zaradi kave, ki bi jo morali spiti, da bi ostali budni za merjenje. Za najpogumnejše zasvojence s kofeinom, ki so dovolj predani taki norosti, pa naj le zapišemo formulo za izračun časa v ciljnem območju (vrednosti TIR):
vrednosti v ciljnem območju/vsota vseh vrednosti x 100 = količina vrednosti v ciljnem območju v %.
Nasvet za zdravstvene delavce:
V aplikaciji mySugr lahko v nastavitvah določite osebno ciljno območje, tako da je označeno v grafu z izmerjenimi vrednostmi na zaslonu. Nastavljeno ciljno območje je malo temnejše. Tako lahko na hitro pregledate gibanje glukoze glede na čas v ciljnem območju.
Kako ciljno območje uporabimo za izboljšanje zdravljenja?
Pred odločitvijo za kakršno koli spremembo in prilagoditev zdravljenja se je treba posvetovati z zdravnikom. Prav čas v ciljnem območju pa se je izkazal kot idealen kazalnik zdravljenja sladkorne bolezni. Uporabimo ga lahko za preverjanje, ali imajo spremembe želeni učinek, na primer:
- Če opazimo, da ogljikovi hidrati ne učinkujejo več, stopimo v stik z diabetološko ambulanto in hitro prilagodimo zdravljenje. Po 14 dneh preverimo čas v ciljnem območju in ugotovili bomo, da je ta manjša sprememba čas v ciljnem območju podaljšala za 3 %.
- Če imamo težave z visokim krvnim sladkorjem po obroku in sumimo, da je kriv bolus pred obrokom, se z zdravnikom pogovorimo o prilagoditvi časa pred obrokom. Čez približno en teden preverimo delež časa v ciljnem območju in ali smo na pravi poti.
Delež časa v ciljnem območju predstavlja informacijo o učinku ukrepov, za katere smo se odločili, v krajšem obdobju. Tako nam ni treba več čakati na naslednji obisk pri zdravniku in laboratorijsko preiskavo HbA1c.
Ponovimo, manjše prilagoditve. Priporoča se, da se tega lotimo strukturirano in organizirano, postopno in skupaj z diabetološkim timom. Le tako je delež časa v ciljnem območju lahko zares koristen.