Diabulimija in sladkorna bolezen – motnja hranjenja, o kateri nihče ne govori

Večina noče razpravljati o motnjah hranjenja. Kljub temu ste verjetno že slišali za anoreksijo in bulimijo, obstaja pa še motnja hranjenja, ki prizadene ljudi s sladkorno boleznijo tipa 1, to je diabulimija. Kaj je to? Kako nastane? Na katere simptome je treba biti pozoren? Kakšno pomoč potrebuje tak bolnik oziroma kako lahko pomagate komu, za katerega menite, da se spopada z diabulimijo? V pričujočem prispevku se pobliže seznanimo s to motnjo hranjenja, o kateri nihče ne govori, in s koristnimi odgovori na postavljena vprašanja.

Kaj je diabulimija?

Diabulimija je motnja hranjenja, ki se pojavi, ko oseba s sladkorno boleznijo tipa 1 preneha jemati insulin ali si ga zelo omeji, da bi tako znižala telesno težo.[i] Če imate sladkorno bolezen tipa 1, insulin potrebujete, da lahko živite in preživite. Odtegovanje insulina je lahko zelo nevarno.

Morda veste, da s prenehanjem jemanja insulina lahko začnete hujšati. Verjetno pa ne veste, da je to pravzaprav motnja hranjenja. Večina še ni slišala za diabulimijo, čeprav je to resna in precej pogosta motnja.

Kako nastane diabulimija?

Za nastanek diabulimije je veliko vzrokov. Po navadi ni samo eden, gre za splet več dejavnikov – družbenih, telesnih in duševno zdravje. Med njimi so tudi ukrepi, ki so sicer potrebni za vodenje sladkorne bolezni [ii]:

• osredotočanje na telesno težo ob obisku pri zdravniku
• stalno štetje kalorij in ogljikovih hidratov v obrokih
• težave z ohranjanjem zdrave telesne teže 
• pozorno prebiranje deklaracij in nalepk na izdelkih
• slabi odnosi z zdravstvenimi delavci ali zdravstvenim timom
• najedanje do hiperglikemije, ki ustvarja krivdo ali zviševanje telesne teže
• občutenje sramu zaradi načina vodenja sladkorne bolezni

Včasih se diabulimija razvije zaradi nenehne osredotočenosti na vodenje sladkorne bolezni. K temu lahko pripomorejo tudi težave s telesno podobo, želja po izgubi telesne teže ali izgorelost zaradi sladkorne bolezni.

Če so vam pred kratkim postavili diagnozo sladkorna bolezen tipa 1, ste pred tem verjetno že shujšali. Ko pa začnete jemati insulin, telesno težo ponovno pridobite. Ker se je s tem težko sprijazniti, marsikdo začne izpuščati odmerke insulina. 

Ne glede na začetne znake je pogosto težko prepoznati simptome in nato najti uspešno zdravljenje. 

Pogosti opozorilni znaki za diabulimijo

Telesni opozorilni znaki[iii]

• redne slabosti ali bruhanje
• suha koža in lasje
• izgubljanje telesne teže
• nizke ravni kalija in natrija
• zamegljen vid
• A1C 9,0 ali višje
• pogosto uriniranje
• prevelika žeja
• neredna menstruacija ali izostanki menstruacije
• utrujenost
• epizode diabetične ketoacidoze
• pogoste glivične okužbe ali vnetje mehurja

Opozorilni znaki, ki se kažejo v vedenju in čustvovanju

• neprevzeta zdravila na recept
• neskrbno vodenje sladkorne bolezni
• strah pred nizko ravnjo krvnega sladkorja
• stroga pravila prehranjevanja
• tesnoba ali depresija
• skrivnostnost glede vodenja sladkorne bolezni
• izogibanje prehranjevanju v javnosti ali pred drugimi
• skrb, da bi se zaradi insulina zredili
• omejevanje nekaterih vrst živil, da se zmanjšajo potrebni odmerki insulina
• izogibanje bližnjim
• prevelika skrb za vadbo, telesno težo, hrano ali vnos kalorij
• preobremenjevanje z vadbo
• izogibanjem obiskom pri zdravniku
• tesnoba zaradi zunanje podobe

Možne posledice diabulimije

Če telo ne prejme dovolj insulina, raven krvnega sladkorja ostaja previsoka. Dlje časa trajajoča visoka raven glukoze v krvi pa lahko povzroči resne zaplete, v prvi vrsti že zelo kmalu, dan ali dva, diabetično ketoacidozo.[iv]

Na kratko, diabulimija lahko povzroči tudi:

• bakterijske okužbe
• izgubo mišične mase
• motnje menstrualnega cikla
• počasno celjenje ran
• dehidracijo

Dolgotrajne visoke ravni krvnega sladkorja lahko poškodujejo krvne žile in povzročijo težave z očmi. Zaradi poškodovanega živčevja se razvije kronično zaprtje ali driska, upočasnjeno praznjenje želodca, ali pa celo pekoč občutek, mravljinčenje ali nemoč v rokah, nogah, stopalih ali dlaneh, tako da govorimo o periferni nevropatiji. Sčasoma so visoke ravni krvnega sladkorja vzrok za okvaro ledvic, jeter ali srca.

Zdravljenje diabulimije

V želji po znižanju telesne teže lahko kdo pomisli na to, da bi prenehal jemati insulin. Zdravljenje in okrevanje po taki odločitvi je sicer možno, vendar s podporo in pomočjo.

Strokovnjaki za motnje hranjenja in diabetološki timi so postali pozornejši tudi na to obliko motnje hranjenja. Zdravljenje namreč zahteva celovit tim strokovnjakov, ki lahko pomagajo. Med njimi so endokrinolog, strokovnjak za duševno zdravje, specializiran za motnje hranjenja, in dietetik. Seveda pa je prvi korak k zdravljenju prošnja za pomoč.

Prošnja za pomoč, če pri sebi ugotovite diabulimijo

Vodenje sladkorne bolezni ni vedno lahko. Spoprijemanje z diabulimijo pa ga naredi še težje. Morda se spopadate s stališčem do svojega telesa in hkrati s slabo vestjo, ker svojo motnjo hranjenja skrivate pred najbližjimi in svojim zdravstvenim timom. 

Kadar se spopadamo z resno težavo, je pomembno zavedanje, da je ne moremo rešiti sami. To ne pomeni, da smo šibki ali da nam ni uspelo. Vsakdo, ki se ukvarja z vodenjem sladkorne bolezni, ve, da se je treba ukvarjati z vzponi in padci. 

Morda je težko prositi za pomoč, vendar pa je to prvi korak k ozdravitvi. Ko enkrat s kom delite svoje težave, ste že pripravljeni na zdravljenje, ki vam ga lahko ponudijo zdravstveno osebje in strokovnjaki za duševno zdravje. Pogovorite se s kom, ki mu zaupate, povejte to svojemu zdravniku ali pokličite na telefonsko številko za tovrstno pomoč.