Sladkorna bolezen in uživanje sadja

Odraščala sem s sadnimi drevesi na vrtu. Poleti je bilo na našem travniku več sadja, kot smo ga lahko pojedli. Obožujem poletne mesece, ker dež in sončni žarki pripomorejo k obroditvi najrazličnejšega sadja. Obožujem sadje. Ko sem bila otrok, so bile moje edine misli v sezoni sadja, kako naj se izognem njegovim madežem na majici. Zdaj ko imam sladkorno bolezen, pa stvari niso več tako preproste kot takrat, saj moram pri odločanju za sadje misliti še na kaj več kot le na madeže na majici. S poskusi in napakami sem se naučila, kako je sadje lahko zdrava sestavina moje tudi dietne prehrane. Vendar sem morala spremeniti nekaj svojih starih navad.

Ena od mojih navad je bila, da sem sadje uživala nezavedno in seveda brez preračunavanja ogljikovih hidratov. Sadje je bilo tako glavni del mojih obrokov, tudi v zimskih mesecih, ko sem jedla veliko suhega sadja – na primer celo vrečko sušenih sliv. Tega sem se morala odvaditi. Kako lahko še vedno uživam v priljubljenem sadju, ne da bi to slabo vplivalo na moj krvni sladkor? Naj navedem štiri nove navade, ki so mi pomagale k temu.

1. Uživanje sadja med vadbo. Sadje vzamem s seboj v telovadnico in na dolge sprehode, saj kardiovadba pripomore k nižji ravni krvnega sladkorja. Kadar meritev pokaže na nizko vrednost krvnega sladkorja, izkoristim priložnost, da pojem manjše jabolko. Jabolka imam najraje, ker jih je enostavno dati v torbico in ne povzročajo umazanije kot nekateri drugi sadeži.
2. Sadje kot nadomestek za ogljikove hidrate. Včasih namesto škrobnih ogljikovih hidratov raje zaužijem sadje. Na primer, namesto piščanca z rižem ali krompirjem si za večerjo namesto riža ali krompirja vzamem banano. 
3. Vedeti, kateri čas v dnevu je najboljši za uživanje sadja. Že pred časom sem opazila, da sem čez teden pred kosilom res zelo lačna, zato pojem preveč, posledica tega pa je, da se krvni sladkor zviša nad mejno vrednost. Ko sem to povedala svojemu zdravniku, sva se odločila, da poskusim z malico tri ure po zajtrku. Moje malice so po navadi manjši kos sadja skupaj z beljakovinami, npr. z jogurtom, sirom ali rezino mesa. Tako so moje ravni krvnega sladkorja veliko bolj stabilne, kar mi daje nove priložnosti za uživanje sadja. 
4. Količina in glikemični indeks. Zame kot nekoga, ki rad je sadje, je glikemični indeks zelo koristen. Hitro sem se naučila, da moram biti pozorna na količino češenj ali grozdja, ki jo lahko varno pojem,  Sedenje zraven kilogramske vrečke s sadjem, iz katere bi nenadzorovano jedla, žal več ne pride v poštev. 

Ko so mi postavili diagnozo sladkorna bolezen, sem mislila, da sadja ne bom več jedla. Prvih nekaj mesecev sem se mu res izogibala. Po zaslugi dietetika sem vesela, da sem ugotovila, da gre samo za mit in da je sadje v zmernih količinah zdravo. Sadje lahko jemo, le zavedati se moramo teh dejstev.