Kako sem našla svojo pravo mero sladkorne bolezni in telesne dejavnosti ter kako to lahko pomaga vam

Če živite s sladkorno boleznijo tako kot jaz, ste najverjetneje opazili, da lahko prav vsaka telesna dejavnost (hoja, tek itn.) nezanemarljivo vpliva na raven krvnega sladkorja.

To dejstvo nas najprej zmede. Spomnim se, kako sem bila ob telesni dejavnosti in vadbi sprva tudi sama vznemirjena. Več ko sem se naučila o vplivu telesne dejavnosti na raven krvnega sladkorja in bolj ko sem razumela odziv svojega telesa na različne vrste vadbe in gibanja, bolj sem bila umirjena, tudi če sem se kot bolnica s sladkorno boleznijo udeležila telesne vadbe.

Kako različne vrste telesne dejavnosti vplivajo na krvni sladkor 

Ko sem se odločila, da bom bolj pozorna na to, kako se raven krvnega sladkorja spreminja glede na različne vrste telesne dejavnosti, sem kmalu opazila nekaj jasnih vzorcev. Če sem v telovadnici izvajala vadbo z obremenitvijo ali šla na skupinsko kondicijsko vadbo (angl. boot camp), se moj krvni sladkor ni bistveno spremenil. Včasih se je le rahlo zvišal, pogosto pa se je v noči, ki je sledila vadbi, zelo znižal. Če sem se odločila za ples ali šla na dolg sprehod, se je moj krvni sladkor začel zniževati v 20 minutah. Tovrstne ugotovitve pa ne veljajo le zame.

Primeri vadbe

Pri zavedanju teh dejstev je najboljše, da se tako lahko lotim različnih načinov obvladovanja krvnega sladkorja – glede na želeno telesno vadbo. To mi zelo pomaga pri omejevanju visokih in nizkih ravni krvnega sladkorja med vadbo. 

Seveda se nikoli ne bomo popolnoma znebili visokih in nizkih ravni glukoze v krvi. Vendar pa to ni nič hudega, dokler se trudimo ravnati kar se da najboljše. 

Kako med telesno vadbo vodim sladkorno bolezen

Ko sem se s svojim zdravnikom prvič pogovarjala o nizki ravni krvnega sladkorja zaradi telesne vadbe, mi je svetoval, naj pred kolesarjenjem zaužijem dodatnih 15 gramov ogljikovih hidratov (pogosto sem se v službo vozila s kolesom). To sicer ni nujno slab nasvet, vendar pa ne želim jesti prigrizka le zato, da grem lahko v službo s kolesom. Namesto da bi več jedla, si raje prilagodim odmerek insulina, kar je veliko učinkovitejši način zmanjševanja števila nizkih ali visokih ravni krvnega sladkorja med telesno vadbo ali po njej.

Ugotovila sem, da je zame dobro, če si pred sprehodom (ali pred katero drugo aerobno dejavnostjo) zmanjšam odmerek insulina, tik preden grem v telovadnico na anaerobno vadbo, pa si odmerek insulina povečam. Vidim, da mi ti dve strategiji pomagata preprečiti nizko raven krvnega sladkorja, nastanek katere je pogosto povezan z aerobno vadbo, pa tudi visoko raven, ki je največkrat povezana z anaerobno vadbo. 

Tak način mojega ravnanja je tudi v skladu s smernicami za ljudi s sladkorno boleznijo, ki se morajo zdraviti z insulinom. V teh smernicah se uporabnikom insulinskih črpalk ob telesni vadbi priporoča prilagoditev odmerka bazalnega insulina. 

Pred vsako odločitvijo za spremembo odmerka insulina se vedno posvetujte s svojim diabetologom ali diabetološkim timom. 
 

Vaš način spoprijemanja s strahom pred nizko in visoko ravnjo glukoze v krvi 

Čeprav so smernice krasna stvar, pa se ljudje med seboj razlikujemo in prav tako mera pri prilagajanju odmerkov zdravil ali velikosti obrokov za namen obvladovanja ravni glukoze v krvi med telesno vadbo in po njej. Zato je pomembno spoznati potrebe svojega telesa. 

Svoj način spoprijemanja s tem izzivom imenujem »moja formula aktivnosti«, pomeni pa, da sem natančno spremljala, kako se moja raven glukoze v krvi spreminja glede na vrsto telesne vadbe, čas v dnevu, vrsto zaužite hrane, količino aktivnega insulina v telesu in več drugih dejavnikov. 

Obsežno spremljanje na prvi pogled zgleda zapleteno in zahteva veliko dela, vendar pa večina kmalu ugotovi značilne vzorce gibanja ravni glukoze v krvi in te ugotovitve takoj nato uporabi pri vodenju svoje sladkorne bolezni. 

Trenutno med vadbo skoraj nikoli ne preverjam ravni glukoze v krvi, saj že vem, kako je z njo glede na to, kaj delam. Mislim, da je strah pred hipo- in hiperglikemijo zelo stvaren in utemeljen, zato razumem, zakaj se mnogo ljudi ravno zaradi tega strahu izogiba telovadbi. Telesna vadba zelo vpliva na naš krvni sladkor, zato je dobro biti previden. Kljub temu mislim, da nas to dejstvo ne sme odvrniti od gibanja.

Imela sem priložnost pomagati mnogo ljudem s sladkorno boleznijo, ki so se spoprijemali s strahom pred telesno vadbo. Najuspešnejše je bilo to sodelovanje, če smo počasi spremljali posameznikov odziv na izbrano vadbo. Eden od načinov je hoja po tekalni stezi v intervalih po od 5 do 10 minut. Pred hojo izmerimo raven glukoze v krvi in zabeležimo še vse druge dejavnike. Po hoji se ustavimo in ponovno izmerimo krvni sladkor ter rezultat zabeležimo. Tako pravočasno zaznamo nizko raven krvnega sladkorja, še preden se razvije, in hitro ugotovimo, česa ne smemo storiti, če se želimo izogniti previsoki ali prenizki ravni glukoze v krvi.

Prednost hoje na tekalni stezi je zagotovljena varnost z vsemi pripomočki (merilnik ravni glukoze v krvi in glukozne tablete ali sok) in zaradi dejstva, da lahko prilagajamo intenziteto vadbe. Če nimate tekalne steze, lahko podobno vadbo izvajate v svoji dnevni sobi. Ključno je, da ste v varnem okolju in da si lahko zapišete, kako se raven vašega krvnega sladkorja odziva na vadbo. Ti podatki so nato pomembni za oblikovanje ukrepov v primeru povišanega ali znižanega krvnega sladkorja.

Znanje je moč. Razumevanje lastnih ravni krvnega sladkorja in ukrepov, za katere se lahko odločimo, nam lahko pomaga pri strahu pred telesno vadbo in jo naredi prijetno tudi za vse, ki živimo s sladkorno boleznijo.