Naš cilj je biti boljši, ne popolni

Najprej ovrzimo enega od mitov o sladkorni bolezni – da sladkorno bolezen in krvni sladkor lahko popolnoma obvladujemo. Ne moremo. Tako veliko nalog, kot jih zahteva vodenje sladkorne bolezni in krvnega sladkorja, je nemogoče izpolnjevati brezhibno, vsak dan znova in znova. 

Na primer, ves čas ne moremo jesti po vseh pravilih. Zgodi se, da nam kaj nepričakovanega prepreči telesno aktivnost,  da pozabimo vzeti zdravila ali si preprosto pozabimo zabeležiti rezultat merjenja ravni glukoze v krvi. 

Tudi če se zavedamo, da priporočeno ohranjanje ravni krvnega sladkorja v ciljnem območju pripomore k upočasnitvi razvoja zapletov sladkorne bolezni ali jih celo prepreči, to ni vedno izvedljivo. V našem telesu se vsak dan vrši na ducate presnovnih funkcij, ki vplivajo na raven glukoze v krvi, vendar pa nam ostajajo skrite. Tudi posebni dogodki in stanja, kot so bolezen, stres in slabo prespana noč, se odražajo na ravni krvnega sladkorja in stanju sladkorne bolezni.

Popolnost ima vedno visoko ceno saj nas lahko stane miru. Lahko nas omejuje pri tem, kar smo pripravljeni storiti, pa ne zmoremo zaradi strahu pred neuspehom. Pričakovanju, da bomo svojo sladkorno bolezen popolnoma obvladovali, pa nam potem ne gre tako, lahko sledi občutek neuspeha ali celo spodrsljaja.  Pri nekaterih ljudeh neuspeh ob doseganju cilja popolnosti, povzroči celo, da popoldnoma opustijo skrb za sladkorno bolezen. Neki psiholog je povedal, da človeško bitje preprosto ni ustvarjeno za popolnost. V zvezi s sladkorno boleznijo to pomeni, da ljudi opominjamo, naj se trudijo po svojih najboljših močeh in da je že to  dovolj dobro. 

Druga neresnica, v katero mnogi verjamejo, je, da svoj krvni sladkor lahko nadzorujemo. Tako kot popolnost tudi nadzor ni mogoč. Preveč je dejavnikov, ki vplivajo na krvni sladkor. Verjetno ste že slišali za faktor X, gre za to, da dva dneva jemo enako hrano, v enakih količinah, tudi gibamo se enako, pa imamo kljub temu različne vrednosti glukoze v krvi. Načelo nadzora je preveč tehnično, saj predvideva, da če storiš nekaj, se zgodi to. To pa velja za stroje, ne za naše telo. 

Po vsem tem se morda zdi, da dejstvo o nezmožnosti popolnega obvladovanja sladkorne bolezni ali nadzorovanja krvnega sladkorja človeka potolče. Pravzaprav pa je to dobra novica. Osvobaja nas misli, da se moramo ves čas truditi stoodstotno in da smo mi krivi, če storimo kaj prav, pa rezultat merjenja tega ne pokaže oziroma je nepričakovan. 

Če torej cilj ni doseganje popolnosti in nadzorovanja, k čemu naj bi stremeli? K izboljšanju. Tak cilj je smiseln in dosegljiv. Jutri se lahko trudimo biti boljši kot danes, pojutrišnjem spet malo bolj kot jutri in tako naprej. 

Nekaj nasvetov, ki nam lahko pomagajo k izboljšanju:

1. S svojim zdravnikom se pogovorimo o tem, katero ciljno območje je primerno in najboljše za naš krvni sladkor in kako ga najbolje dosegati. To pomeni tudi opazovanje, kako se krvni sladkor odziva na različna živila in telesno dejavnost, ter védenje, kaj storiti, če je raven krvnega sladkorja izven ciljnega območja. 
2. Odpustimo si, če včasih težko obvladujemo svoj krvni sladkor ali sladkorno bolezen. Ta bolezen je dolgoročno zdravstveno stanje, tako da pravzaprav tečemo maraton, ne sprinta. Odpuščanje prinaša močno ozdravljajočo energijo, ki nam lahko pomaga voditi sladkorno bolezen še vsa nadaljnja leta. 
3. Naj sladkorna bolezen ne bo razlog za kakršno koli obsojanje. Ne ženimo si k srcu sodb in stališč drugih ter ne obsojajmo sami sebe. Kritičnost lahko jemlje voljo do izpolnjevanja vsakodnevnih nalog. Namesto tega delajmo, kot najbolje zmoremo, in cenimo vse, kar storimo za obvladovanje svoje sladkorne bolezni. 

Navsezadnje ne pozabimo, da se življenje ne vrti le okrog sladkorne bolezni. Človek je še vedno človek, ne poosebljena sladkorna bolezen. Delajmo, kar radi delamo, preživljajmo čas s svojimi ljubljenimi, najdimo čas za svoje hobije, življenje zajemajmo s tako veliko žlico, kot zmoremo in si zaslužimo.

Dobro, ne pa popolno shajati s sladkorno boleznijo je primeren cilj. Tako bomo bolj zadovoljni sami s sabo in z vsem, kar delamo, in to nam bo pomagalo, da bomo ravnali in živeli še boljše. Nato bodimo, kar smo, popolni v svoji nepopolnosti.