Diabetes mellitus: simptomi, dejavniki tveganja, tipi in zdravljenje sladkorne bolezni

Diabetes mellitus ali sladkorna bolezen je kronično zdravstveno stanje, ki se razvije, ko telo ne more proizvesti inzulina ali ga ne zmore narediti dovolj, ali pa ga le ne more učinkovito uporabiti. To povzroči presežek glukoze v krvi oziroma krvnega sladkorja.5,6
Obstaja več vrst sladkorne bolezni:
tipa 1
tipa 2
LADA (latentna avtoimunska sladkorna bolezen v odraslosti) ali tipa 1,5
nosečnostna sladkorna bolezen (sladkorna bolezen v nosečnosti)

Krvni sladkor (glukoza) in inzulin
Za boljše razumevanje sladkorne bolezni je pomembno najprej vedeti, od kod prihaja inzulin in kako ga telo uporablja za uravnavanje ravni glukoze v krvi.
Inzulin in glukoza skupaj zagotavljata telesu energijo iz hrane in pijače, ki jo zaužijemo.
Glukoza je vrsta sladkorja, ki jo najdemo v krvi, in je glavni vir energije za naše telo, zaužijemo pa jo lahko v različnih oblikah, najpogosteje s hrano in pijačo.7
Inzulin je hormon, ki ga proizvaja trebušna slinavka in omogoči, da glukoza iz krvi vstopi v celice in se uporabi kot energija.8
Pa poglejmo potek:
Naše telo pretvori ogljikove hidrate (sladkor in škrob) v glukozo.7
Glukoza vstopi v krvni obtok in se prenaša po telesu (od tod izraza glukoza v krvi in krvni sladkor).
Inzulin omogoča, da krvni sladkor vstopi v telesne celice in se razgradi za energijo.8
Ljudje s sladkorno boleznijo imajo v krvnem obtoku zaradi zaužitja hrane še vedno glukozo, vendar ne more priti v druge telesne celice, ker trebušna slinavka ne proizvaja (dovolj) inzulina ali ga telo ne uporablja učinkovito. Zato glukoza ostane v krvnem obtoku, kar povzroči visoko raven krvnega sladkorja.

Sladkorna bolezen ne nastane zaradi enega vzroka.1 Pri vsakem posamezniku se razvije drugače, saj imamo vsak svoj življenjski slog, navade in genetske dejavnike, ki pripomorejo k temu stanju.
Pri sladkorni bolezni tipa 1 imunski sistem uniči celice beta v trebušni slinavki, ki proizvajajo inzulin, tako da inzulin ne nastaja več v telesu.5 Pri sladkorni bolezni tipa 2 pa k razvoju pripomorejo številni dejavniki, tudi dednost in življenjski slog.6

Poznavanje dejavnikov tveganja in zgodnjih opozorilnih znakov sladkorne bolezni lahko pomaga pri preprečevanju nastanka in pripomore k zgodnjemu odkritju te bolezni.9,10 Simptomi sladkorne bolezni tipa 1 in tipa 2 so podobni:3
čezmerna žeja in suha usta
pogosto uriniranje
pomanjkanje energije, utrujenost
rane, ki se počasi celijo
ponavljajoče se okužbe kože
motnje vida
mravljinčenje ali otrplost v rokah in nogah
Ti simptomi so pri sladkorni bolezni tipa 1 navadno bolj izraženi, pri sladkorni bolezni tipa 2 pa lahko blagi ali jih sploh ni. Zato lahko ljudje s sladkorno boleznijo tipa 2 živijo več let s tem stanjem, preden jim postavijo diagnozo.1
Če menite, da ste opazili znake sladkorne bolezni, se obrnite na svojega izbranega osebnega zdravnika ali drugo zdravstveno osebje, da se bolezen čim hitreje odkrije in jo lahko začnete ustrezno zdraviti.

Čeprav poznamo dejavnike tveganja, ki povečajo možnosti za razvoj sladkorne bolezni, še niso zagotovilo za nastanek te bolezni. Nekaj pogostih dejavnikov tveganja za sladkorno bolezen:11
pomanjkanje telesne aktivnosti
debelost
kajenje
okužbe
nosečnostna sladkorna bolezen
starost
pozitivna družinska anamneza za sladkorno bolezen

Sladkorna bolezen tipa 1 je avtoimunska bolezen.5 Če so pri vas ugotovili sladkorno bolezen tipa 1, to pomeni, da vaša trebušna slinavka ne proizvaja inzulina. Znanstveniki še niso prepričani, zakaj imunski sistem uniči celice beta v trebušni slinavki, v katerih nastaja inzulin.
V nasprotju s splošnim prepričanjem uživanje sladkorja ni vzrok za sladkorno bolezen tipa 1.
Ljudje s sladkorno boleznijo tipa 1 si morajo potrebni inzulin vnašati z injekcijami, peresniki ali inzulinsko črpalko, da »odklenejo« svoje celice za dostop do glukoze v krvnem obtoku in jo razgradijo v energijo.12 Človek s sladkorno boleznijo tipa 1 potrebuje inzulin vse življenje, ne glede na to, kaj poje ali počne.
Število ljudi z diagnozo sladkorne bolezni tipa 1 se v svetovnem merilu vsako leto poveča za 2 ali 3 odstotke.12 Leta 2021 je bilo po vsem svetu s sladkorno boleznijo tipa 1 že 8,75 milijona ljudi.13
Po podatkih NIJZ-ja je v Sloveniji najpogostejša sladkorna bolezen tipa 2, saj jo ima približno 90 odstotkov vseh ljudi s sladkorno boleznijo. Na novo je v letu 2022 zbolelo 74 otrok oziroma mladostnikov do 14 let. Število novih primerov sladkorne bolezni med otroki in mladostniki se je zopet približalo številu med letoma 2016 in 2019. Incidenčna stopnja sladkorne bolezni na 100.000 otrok in mladostnikov do 14 let, ki se izračunava v večletnem intervalu, je 16,1 (https://nijz.si/nenalezljive-bolezni/sladkorna-bolezen/14-november-2023…).
Sladkorna bolezen tipa 1 je bila nekdaj znana kot juvenilna sladkorna bolezen, ker je prizadela predvsem otroke, zdaj pa je znano, da se lahko pojavi v kateri koli starosti. Leta 2022 je bilo 62 odstotkov vseh novoodkritih primerov sladkorne bolezni tipa 1 pri ljudeh, starih 20 let ali več.13

Vzroki za sladkorno bolezen tipa 1

Sladkorna bolezen tipa 1 nastane, ker imunske celice telesa pomotoma napadejo in uničijo celice beta v trebušni slinavki. Te celice sicer proizvajajo inzulin, po uničenju pa ga ne morejo več.12 K nastanku sladkorne bolezni tipa 1 sicer pripomore zapleten splet dednih dejavnikov, virusov in dejavnikov iz okolja.

Simptomi sladkorne bolezni tipa 1

Sladkorna bolezen tipa 1 je pogosta pri otrocih in mlajših odraslih, mogoče pa jo je prepoznati po naslednjih simptomih:12
pogosto uriniranje
prevelika žeja
hujšanje
Pomembno se je zavedati, da se vsi našteti simptomi ne pojavijo hkrati, kar lahko pomeni kasnejše odkritje bolezni ali da se jo celo prezre. Pomemben del zdravstvene preventive je torej odkrivanje sladkorne bolezni.
Poleg tega so simptomi pri odraslih drugačni in se jih marsikdaj napačno opredeli kot sladkorno bolezen tipa 2.12 Tudi statistično se skoraj polovica primerov sladkorne bolezni tipa 1 pri odraslih napačno opredeli kot sladkorna bolezen tipa 2.

Zdravljenje sladkorne bolezni tipa 1

Sladkorno bolezen tipa 1 zdravimo izključno z inzulinom. Z rednim merjenjem ravni krvnega sladkorja ter skrbnim uživanjem ustrezne hrane in odmerkov inzulina se lahko ohranja raven glukoze v krvi v varnem območju. Vse to pa pomaga preprečiti dolgoročne zdravstvene težave, ki so lahko posledica daljših obdobij visoke ravni krvnega sladkorja.4

Življenje s sladkorno boleznijo tipa 1

Inzulin vendarle ni zdravilo za sladkorno bolezen tipa 1, saj gre le za nadomeščanje inzulina, ki bi v zdravi trebušni slinavki moral nastajati že sam po sebi.
Ljudje s sladkorno boleznijo tipa 1 poleg tega vsak dan večkrat merijo svoje ravni krvnega sladkorja, skrbijo za uravnoteženo prehrano in vadbo tudi glede na odmerke inzulina ter spoznavajo, kako življenjski slog vpliva na njihovo telo.12
Tesno sodelovanje z zdravstvenim timom je ključnega pomena za pravilno obvladovanje sladkorne bolezni in izogibanje zapletom, ki lahko nastanejo, če krvni sladkor dlje časa ni v varnem območju. Previsoka ali prenizka raven krvnega sladkorja je nevarna, z leti pa lahko povzroči številne zaplete, kot so bolezni oči, ledvic, nog, srca, ožilja in drugo.4
Samo zato, ker imate sladkorno bolezen tipa 1, še ne pomeni, da se bodo pri vas pojavile vse naštete težave. K izpolnjenemu življenju s sladkorno boleznijo tipa 1 lahko pripomorejo zdrav življenjski slog, dober načrt za vodenje sladkorne bolezni in podpora zdravstvenega tima.

Sladkorna bolezen tipa 2 je najpogostejša oblika sladkorne bolezni. Pojavi se, ko telo ne uporablja pravilno inzulina ali pa ga trebušna slinavka ne ustvari dovolj za ohranjanje zdrave ravni krvnega sladkorja.3,6,14 Zdravimo jo lahko s spremembo življenjskega sloga, zdravili v obliki tablet ali z inzulinom.
Sladkorna bolezen tipa 2 se je včasih imenovala starostna sladkorna bolezen, nove raziskave pa kažejo, da lahko prizadene tudi otroke.15 Kljub temu se sladkorna bolezen tipa 2 ugotovi večinoma pri odraslih. Ker pa se pogosto kaže z malo simptomi, lahko sladkorna bolezen tipa 2 napreduje več let in v tem času niti ni diagnosticirana.
Več kot 90 odstotkov ljudi s sladkorno boleznijo po vsem svetu ima sladkorno bolezen tipa 2, saj jo pogojujejo družbenoekonomski, demografski, okoljski in genetski dejavniki.14 Ključni dejavniki porasta sladkorne bolezni tipa 2 poleg genetike so:16
urbanizacija
staranje prebivalstva
manj gibanja in telesne dejavnosti
razširjenost čezmerne telesne teže in debelosti

Inzulinska rezistenca

Pri sladkorni bolezni tipa 2 se telo ne odziva na inzulin, kot bi se moralo; temu rečemo odpornost proti inzulinu.6 Ta povzroči zvišanje ravni krvnega sladkorja, zaradi česar celice beta trebušne slinavke proizvajajo celo več inzulina. To lahko izčrpava celice beta, kar pomeni, da po določenem času začnejo proizvajati manj inzulina. Brez dovolj inzulina glukoza ostane v krvi, kar povzroči visoko raven krvnega sladkorja, ki jo imenujemo hiperglikemija.

Simptomi sladkorne bolezni tipa 2

Simptomi sladkorne bolezni tipa 2 se lahko razvijajo počasi, zato jih je težko opaziti.14 Približno polovica ljudi s sladkorno boleznijo tipa 2 ne ve, da jo imajo, od 20 do 30 odstotkov pa jih ima težave, še preden jim postavijo diagnozo.17,18
Pogosti simptomi sladkorne bolezni tipa 2:3
pogosta žeja ali uriniranje
lakota, tudi če jeste dovolj
utrujenost
motnje vida
ureznine ali modrice, ki se celijo počasi
mravljinčenje, bolečina ali otrplost v rokah ali nogah

Vzroki za sladkorno bolezen tipa 2

niso povsem pojasnjeni.6 Dodatna obremenitev je odpornost proti inzulinu. Zato k sladkorni bolezni tipa 2 lahko pomembno prispevata tudi čezmerna telesna teža in/ali telesna neaktivnost.14,15 Odvečna telesna maščoba, zlasti okoli trebuha, lahko poveča tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 pri ljudeh, ki sicer ne ustrezajo opredelitvi s čezmerno telesno težo ali debelostjo.1,15

Dejavniki tveganja za sladkorno bolezen tipa 2

Čezmerna telesna teža in pomanjkanje gibanja sta lahko povezana s sladkorno boleznijo tipa 2, vendar obstajajo še drugi dejavniki, ki lahko povečajo tveganje. Dodatni dejavniki tveganja za sladkorno bolezen tipa 2:14,15
starost
etnična pripadnost
sladkorna bolezen v družini 
visok krvni tlak ali holesterol
predhodna nosečnostna sladkorna bolezen

Življenje s sladkorno boleznijo tipa 2

Morda boste ugotovili, da lahko obvladujete raven glukoze v krvi, če spremenite prehranjevalne navade in povečate telesno dejavnost. Ali pa boste potrebovali zdravila, ki vam bodo pomagala ohranjati raven krvnega sladkorja v varnem območju.19
Pomembno je, da tesno sodelujete s svojim zdravstvenim timom, skupaj določite najboljše zdravljenje za vas in ga nato tudi upoštevate. Preprečevanje dolgotrajno visoke ravni krvnega sladkorja vam lahko pomaga preprečiti dolgoročne težave z očmi, ledvicami, srcem ter živci in ožiljem v stopalih in rokah.4

Zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2

Visoke ravni krvnega sladkorja lahko povzročijo številne zdravstvene težave.20 Zato je pomembno, da sladkorno bolezen obvladujete s spremembo življenjskega sloga, zdravili v obliki tablet ali z inzulinom.19 V večini primerov zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 vključuje spremembo prehrane in življenjskega sloga.
Sladkorna bolezen je progresivna bolezen, zato bo verjetno potrebno več ukrepov, da boste s staranjem dosegli ciljno raven glukoze v krvi.21

Latentna avtoimunska sladkorna bolezen pri odraslih  (LADA) je vrsta sladkorne bolezni, ki ima enake značilnosti kot sladkorna bolezen tipa 1 in tipa 2 ter se pogosto imenuje sladkorna bolezen 1,5.22,23
LADA se razvije pri ljudeh, starejših od 30 let, in je razvrščena kot počasi napredujoča oblika avtoimunske sladkorne bolezni, pri kateri imunski sistem telesa pomotoma napade celice beta v trebušni slinavki, ki proizvajajo inzulin. To stanje lahko spremljajo simptomi sladkorne bolezni tipa 2, kot sta inzulinska rezistenca in debelost.
Pri ljudeh s tipom LADA se na začetku velikokrat postavi napačna diagnoza – sladkorna bolezen tipa 2. Ker pa je LADA avtoimunska bolezen, zahteva specializirano zdravljenje.
LADA predstavlja od 2 do 12 odstotkov vseh primerov sladkorne bolezni pri odraslih, vendar se ta številka zelo razlikuje glede na demografske in presejalne metode.22,23
Raziskave kažejo, da ima lahko do 10 odstotkov ljudi z diagnozo sladkorna bolezen tipa 2 pravzaprav tip LADA.24

Nosečnostna (tudi gestacijska) ali nosečniška sladkorna bolezen je vrsta sladkorne bolezni, ki se razvije med nosečnostjo pri določenem številu žensk.25 Diagnoza nosečnostna sladkorna bolezen se postavi ob zvišani ravni krvnega sladkorja, ki jo povzroči nezmožnost telesa, da proizvede dovolj insulina za absorpcijo glukoze v celice.
Leta 2021 so pri približno 21,1 milijona ali skoraj 17 odstotkih živorojenih otrok ugotovili neko obliko hiperglikemije že med nosečnostjo.2 Nosečnostna sladkorna bolezen je pogostejša v državah z nizkim in srednjim dohodkom ter omejenim dostopom do zdravstvene oskrbe nosečnic.26
V Sloveniji je bilo leta 2022 po podatkih NIJZ-ja število porodnic s sladkorno boleznijo v nosečnosti 3620, kar je 313 manj kot leta 2021, 194 več kot leta 2020 in 1712 več kot leta 2013. Število, izraženo na 1000 porodnic, je bilo leta 2022 209,8, leta 2021 211,8, leta 2013 pa 93,0. Število samo po sebi in število, izraženo glede na 1000 porodnic, strmo naraščata do leta 2021 (https://nijz.si/nenalezljive-bolezni/sladkorna-bolezen/14-november-2023…).
Nosečnostna sladkorna bolezen običajno izgine po porodu, vendar lahko poveča tveganje za nastanek sladkorne bolezni tipa 2 pozneje v življenju tako pri porodnici kot pri otroku.3,15,26
Več o nosečnostni sladkorni bolezni in vodenju sladkorne bolezni v nosečnosti v članku Sladka pričakovanja: razumevanje in obvladovanje nosečnostne sladkorne bolezni.

Glede na tip sladkorne bolezni, ki jo imate, vam zdravnik z zdravstvenim timom svetuje o prehrani in spremembah življenjskega sloga. Zdravljenje sladkorne bolezni se med posamezniki lahko razlikuje ter vključuje tablete, inzulin, spremembo prehrane in gibanje. Zdravstveno osebje vam bo verjetno pojasnilo, kako in kdaj meriti krvni sladkor ter druge vidike samovodenja sladkorne bolezni, npr. ohranjanje zdrave telesne teže z ustrezno prehrano in telesno aktivnostjo.27
Večina ljudi si raven krvnega sladkorja izmeri s kapljico krvi, pridobljeno iz prstne blazinice, ki jo nanese na testni listič. Ta se nato vstavi v merilno napravo oziroma merilnik ravni glukoze v krvi.
Sistemi za neprekinjeno spremljanje glukoze (NGM) so še en način spremljanja ravni krvnega sladkorja. Ti sistemi delujejo različno glede na vrsto, vsi pa pomagajo spremljati raven krvnega sladkorja po časovnih intervalih.
Nekateri merilniki glukoze v krvi omogočajo, da merite s krvjo iz drugih mest, ne z vzorcem iz prstne blazinice. Pogovorite se o tem s svojim zdravnikom ali zdravstvenim timom, da ugotovite, ali bi bilo primerno za vas.
Milijoni ljudi po vsem svetu živijo s sladkorno boleznijo in se soočajo z edinstvenimi izzivi. Stopite v stik s svojim zdravstvenim osebjem, če se pri vas ali kom, ki ga poznate, kažejo simptomi sladkorne bolezni. Sladkorna bolezen ni vaša krivda ali nekaj, kar bi si lahko očitali – je nepričakovana sprememba, ki se jo lahko naučite obvladati. Čeprav je diagnoza sladkorne bolezni na začetku lahko težka, je na voljo veliko načinov in možnosti obvladovanja. Z zavzetostjo, spreminjanjem življenjskega sloga in sodelovanjem s svojim zdravstvenim timom se lahko naučite dobro voditi sladkorno bolezen in živeti tudi z njo.

Viri:

1. International Diabetes Federation. IDF Diabetes Atlas. IDF; 2021. Accessed November 21, 2023. https://www.diabetesatlas.org.
2. Global diabetes data report 2000 — 2045. Accessed November 30, 2023. https://diabetesatlas.org/data/.
3. WHO. Diabetes. World Health Organization. Published April 5, 2023. Accessed November 21, 2023. https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/diabetes.
4. Li Y, Liu Y, Liu S, et al. Diabetic vascular diseases: molecular mechanisms and therapeutic strategies. Signal Transduct Target Ther. 2023;8(1):152. doi:10.1038/s41392-023-01400-z.
5. Ilonen J, Lempainen J, Veijola R. The heterogeneous pathogenesis of type 1 diabetes mellitus. Nat Rev Endocrinol. 2019;15(11):635-650. doi:10.1038/s41574-019-0254-y.
6. DeFronzo RA, Ferrannini E, Groop L, et al. Type 2 diabetes mellitus. Nat Rev Dis Primer. 2015;1(1):15019. doi:10.1038/nrdp.2015.19.
7. Campos V, Tappy L, Bally L, Sievenpiper JL, Lê KA. Importance of Carbohydrate Quality: What Does It Mean and How to Measure It? J Nutr. 2022;152(5):1200-1206. doi:10.1093/jn/nxac039.
8. Li M, Chi X, Wang Y, Setrerrahmane S, Xie W, Xu H. Trends in insulin resistance: insights into mechanisms and therapeutic strategy. Signal Transduct Target Ther. 2022;7(1):216. doi:10.1038/s41392-022-01073-0.
9. Uusitupa M, Khan TA, Viguiliouk E, et al. Prevention of Type 2 Diabetes by Lifestyle Changes: A Systematic Review and Meta-Analysis. Nutrients. 2019;11(11):2611. doi:10.3390/nu11112611.
10. Felton JL, Griffin KJ, Oram RA, et al. Disease-modifying therapies and features linked to treatment response in type 1 diabetes prevention: a systematic review. Commun Med. 2023;3(1):130. doi:10.1038/s43856-023-00357-y.
11. Ismail L, Materwala H, Al Kaabi J. Association of risk factors with type 2 diabetes: A systematic review. Comput Struct Biotechnol J. 2021;19:1759-1785. doi:10.1016/j.csbj.2021.03.003.
12. DiMeglio LA, Evans-Molina C, Oram RA. Type 1 diabetes. Lancet Lond Engl. 2018;391(10138):2449-2462. doi:10.1016/S0140-6736(18)31320-5.
13. Gregory GA, Robinson TIG, Linklater SE, et al. Global incidence, prevalence, and mortality of type 1 diabetes in 2021 with projection to 2040: a modelling study. Lancet Diabetes Endocrinol. 2022;10(10):741-760. doi:10.1016/S2213-8587(22)00218-2.
14. International Diabetes Federation. Type 2 Diabetes | International Diabetes Federation. IDF. Accessed November 22, 2023. https://idf.org/about-diabetes/type-2-diabetes/.
15. ElSayed NA, Aleppo G, Aroda VR, et al. 2. Classification and Diagnosis of Diabetes: Standards of Care in Diabetes—2023. Diabetes Care. 2022;46(Supplement_1):S19-S40. doi:10.2337/dc23-S002
16. Facts & figures. International Diabetes Federation. Accessed February 6, 2024. https://idf.org/about-diabetes/diabetes-facts-figures/.
17. Clare L Gillies, Paul C Lambert, Keith R Abrams, et al. Different strategies for screening and prevention of type 2 diabetes in adults: cost effectiveness analysis. BMJ. 2008;336(7654):1180. doi:10.1136/bmj.39545.585289.25.
18. Ogurtsova K, Guariguata L, Barengo NC, et al. IDF diabetes Atlas: Global estimates of undiagnosed diabetes in adults for 2021. Diabetes Res Clin Pract. 2022;183:109118. doi:10.1016/j.diabres.2021.109118.Ogurtsova K, Guariguata L, Barengo NC, et al. IDF diabetes Atlas: Global estimates of undiagnosed diabetes in adults for 2021. Diabetes Res Clin Pract. 2022;183:109118. doi:10.1016/j.diabres.2021.109118.
19. ElSayed NA, Aleppo G, Aroda VR, et al. 5. Facilitating Positive Health Behaviors and Well-being to Improve Health Outcomes: Standards of Care in Diabetes—2023. Diabetes Care. 2022;46(Supplement_1):S68-S96. doi:10.2337/dc23-S005.
20. Tomic D, Shaw JE, Magliano DJ. The burden and risks of emerging complications of diabetes mellitus. Nat Rev Endocrinol. 2022;18(9):525-539. doi:10.1038/s41574-022-00690-7.
21. ElSayed NA, Aleppo G, Aroda VR, et al. 13. Older Adults: Standards of Care in Diabetes—2023. Diabetes Care. 2022;46(Supplement_1):S216-S229. doi:10.2337/dc23-S013.
22. Redondo MJ, Morgan NG. Heterogeneity and endotypes in type 1 diabetes mellitus. Nat Rev Endocrinol. 2023;19(9):542-554. doi:10.1038/s41574-023-00853-0.
23. Buzzetti R, Tuomi T, Mauricio D, et al. Management of Latent Autoimmune Diabetes in Adults: A Consensus Statement From an International Expert Panel. Diabetes. 2020;69(10):2037-2047. doi:10.2337/dbi20-0017.
24. Mishra R, Hodge KM, Cousminer DL, Leslie RD, Grant SFA. A Global Perspective of Latent Autoimmune Diabetes in Adults. Trends Endocrinol Metab. 2018;29(9):638-650. doi:10.1016/j.tem.2018.07.001.
25. McIntyre HD, Catalano P, Zhang C, Desoye G, Mathiesen ER, Damm P. Gestational diabetes mellitus. Nat Rev Dis Primer. 2019;5(1):47. doi:10.1038/s41572-019-0098-8.
26. About Gestational Diabetes | International Diabetes Federation. Accessed November 27, 2023. https://idf.org/about-diabetes/gestational-diabetes/.
27. ElSayed NA, Aleppo G, Aroda VR, et al. 1. Improving Care and Promoting Health in Populations: Standards of Care in Diabetes—2023. Diabetes Care. 2022;46(Supplement_1):S10-S18. doi:10.2337/dc23-S001.
28. Nacionalni inštitut za javno zdravje. 14. november 2023 – svetovni dan sladkorne bolezni. Dostopno na: https://nijz.si/nenalezljive-bolezni/sladkorna-bolezen/14-november-2023….