Vpliv misli na sladkorno bolezen

Nobena skrivnost ni, da gresta naše duševno počutje in sladkorna bolezen z roko v roki. Kar na nas pusti močan čustven vtis, se odraža tudi na našem zdravstvenem stanju, predvsem na sladkorni bolezni. 

Pomembno se je zavedati, da so ljudje s sladkorno boleznijo bolj nagnjeni k anksioznosti in depresiji. Zato je tako pomembna redna samokontrola ravni glukoze v krvi.¹

Kako stres zviša krvni sladkor

Občutki tesnobe in preobremenjenosti lahko vplivajo na krvni sladkor. To ne pomeni poslabšanja sladkorne bolezni ob vsakem stresnem prometnem zamašku, vendar pa je res, da stalno neuspešno spoprijemanje s stresom v telesu povzroči sproščanje hormonov, ki motijo delovanje insulina.² Ne preseneča, da smo zaradi zvišane ravni krvnega sladkorja potem še bolj nemirni. Začarani krog torej.

Ne bojmo se s svojim zdravnikom pogovoriti se o ponavljajočih se občutkih stresa ali tesnobe. Morda se počutimo še slabše zaradi zdravstvenih težav, pa tudi zaradi negotovosti pri jemanju zdravil in uporabi pripomočkov za zdravljenje. Pogovor o tem nam zagotovo lahko koristi, da ponovno začutimo, da je naše zdravstveno stanje v naših rokah.

Osebni zdravnik, specialist diabetolog ali farmacevt znajo dati dobre usmeritve. Poznamo tudi programe, ki pomagajo pri stroških za insulin, pripomočke in drug potrošni material, pri stvareh, ki so pogosto glavni vir tesnobe pri ljudeh s sladkorno boleznijo.³

Če vam v diabetološki ambulanti še niso ponudili svetovalca, povprašajte o tem svojega zdravnika. Razmislite o skupini za pomoč, v kateri boste lahko odkrito spregovorili o svojih skrbeh in jezi zaradi sladkorne bolezni ter o drugih vidikih življenja. Vse to je res lahko zelo koristno. Vaše medicinsko osebje pa vam lahko priporoči zdravila, ki ublažijo tesnobo in ne izkazujejo pomembnih interakcij z drugimi zdravili, ki jih imate predpisana.

Navsezadnje poskusimo še s prijetnimi dejavnostmi, ki odpravljajo stres. Tek je znan bojevnik proti slabi volji, če pa nad njim že zdaj nismo navdušeni, nam obuvanje tekaških copat morda ne bo pomagalo pri zmanjševanju stresa. Premislimo o množici dejavnih in sproščujočih oblik gibanja, na primer o hoji in jogi, ali pa igranje tenisa in masaža, ki nas telesno povsem razbremeni.

Pazimo, da se ne zarotimo sami proti sebi

Slej ko prej vsak s sladkorno boleznijo doživi kakšen globlji padec razpoloženja in volje, bodisi zaradi jeze nad diagnozo bodisi zaradi utrujenosti od začaranega kroga merjenja krvnega sladkorja in jemanja zdravil. Težko se je izogniti nezadovoljstvu ob vsem, s čimer se mora človek spopasti ob sladkorni bolezni, po drugi strani pa ob vsem, čemur se mora zaradi te bolezni odpovedati. 

Poleg tega depresija in razdražljivost morda nista posledica zdravstvenega zdravja, ampak drugih dejavnikov v življenju. Morda smo preprosto nagnjeni k tesnobi, depresiji ali jezi. 

Pomembno se je zavedati, da so naše misli in um lahko precej divja reč. Znajo nastaviti pasti, ki škodijo splošnemu zdravju. Če se začnemo boriti s svojo samopodobo, se vse bolj oddaljujemo od prepričanja, da se je vredno boriti za lastno zdravje. Ali pa udobje začnemo iskati v nezdravi prehrani in alkoholu. 

V takih trenutkih lahko svetovalec ali osebnostni trener pomaga določiti stopnjo samouničevanja in načrtovati vrnitev k zdravemu življenjskemu slogu. 

Ali včasih pozabite preveriti krvni sladkor? Ali pa ga morda izmerite, vendar ne zabeležite rezultata? Ali si ob obrokih večkrat privoščite dneve, ko se pregrešite, kot pa zdrave dni?

Zahtevnejše dni lažje prenesemo, če se naučimo organizirati nakupovanje, merjenje krvnega sladkorja in jemanje zdravil. Že zelo preprost načrt nam je lahko v veliko pomoč pri takih zadregah. Se mučite s prekinitvijo nezdravih navad? Pomembno je, da se pogovorimo s kom, ki nam pri tem lahko pomaga. O svojih mislih se lahko pogovorimo s psihoterapevtom. Iskren pogovor lahko koristi bolj, kot si mislimo.

Splošni napotki

• Skočimo že z vlaka zanikanja. Slej ko prej se zgodi, da oboleli s sladkorno boleznijo zanika svoje dejansko stanje. Pogosto se to zgodi takoj po ugotovitvi bolezni. Zanikanje se nam lahko prikrade v misli, kadar želimo v družbo, na zabavo ali če razmišljamo o potovanju v eksotične kraje ali kam, kjer ni dostopa do medicinske oskrbe. Prej ko zanikanju naredimo konec, prej se lahko skupaj z diabetološkim timom posvetimo načrtu, ki nam pomaga obvladovati bolezen in zdravstveno stanje.⁴
• Zaupajmo zdravstvenemu timu. V raziskavah se je izkazalo, da miselna naravnanost bolnika vpliva na sporazumevanje z zdravstvenim osebjem. Ena od ključnih značilnosti sladkorne bolezni je, da za obvladovanje zahteva več samostojne oskrbe kot druge kronične bolezni. Nezaupanje zdravstvenim delavcem lahko negativno vpliva na našo zmožnost obvladovanja ravni krvnega sladkorja, odmerjanja insulina ali prilagajanja prehrane.⁵
• Naučimo se soočati z napačnimi informacijami. Preveč ljudi sladkorno bolezen še vedno povezuje s prevelikim uživanjem sladkarij, premalo pa jih pozna razlike med različnimi tipi sladkorne bolezni. Zdravstveni tim nam zna pomagati z nasveti, kako lahko pomembne ljudi v svoji okolici poučimo. Odkrijmo napačne informacije in ozaveščajmo.⁶
• Spoznajmo svoje šibke točke. Ker stres močno vpliva na splošno zdravje, nam pomaga že zavedanje lastnih sprožilcev stresa. Študenta skrbi uspeh pri izpitu, odraslega človeka muči skrb za ostarele starše, kdo drug pa je morda le preobremenjen in tesnoben zaradi trenutnih dogodkov. Potrudimo se lahko tako, da vadimo tehnike globokega dihanja, se založimo z zdravimi prigrizki ali se preprosto družimo s prijatelji, ob katerih se počutimo sprejete. Vse to postavlja ovire med nas in sprožilce stresa.⁷