Vpliv stresa na krvni sladkor

Med adrenalinskim vznemirjenjem in dolgotrajno tesnobo ima stres veliko obrazov. Včasih se zdi, da se stresni dejavniki ne ujamejo najbolje s sladkorno boleznijo. 

Ko pogledamo v zgodovino evolucije, je prvotni namen človekovega odziva na stres zagotoviti dovolj zalog za boj ali beg v izrednih razmerah. Urbana in medijska džungla, v kateri živimo danes, skorajda ne zahteva prazgodovinskega pobega, naše telo pa se na vsakodnevni stres še vedno odziva enako kot nekdaj. Nenehen močan stres povzroča zvišanje ravni krvnega sladkorja. Vendar pa tudi nenaden stres v le izbranih situacijah povzroča posamezne viške ravni krvnega sladkorja.

Stresni hormoni

Stres je odziv človeškega telesa na strahove, izzive ali telesne in psihološke ovire. Za biofizični odgovor je značilno, da ga sproži avtonomni živčni sistem in lahko povzroči naval hormonov v zaporedju. Med temi hormoni so:

• adrenalin,
• noradrenalin,
• kortizol,
• dopamin.

Zaradi avtonomne narave odziva našega telesa se včasih ne zavedamo, da doživljamo stresni odziv. Tudi kadar nam primanjkuje spanja ali na nas pritiska čas, se v našem telesu sproščajo stresni hormoni. Stresni odziv sprožijo še preobremenjenost, razburjenje ali nenehna izpostavljenost prevelikemu hrupu. Žal nas ti stresni hormoni naredijo odpornejše proti insulinu, kar pa je pravzaprav glavna težava ljudi s sladkorno boleznijo, ki živijo stresno življenje.

Ko so vpleteni stresni hormoni, večina ljudi s sladkorno boleznijo potrebuje več insulina, da celice prejmejo dovolj sladkorja. Poleg tega se med stresom iz jeter v kri sprošča več sladkorja, saj naši možgani za delovanje potrebujejo več goriva. Verjetno je že jasno, kako ta dva procesa skupaj ljudem s sladkorno boleznijo otežujeta obvladovanje ravni glukoze v krvi.

Hvala bogu za dobro tehnologijo! Če v aplikacijo mySugr vnesemo vrednosti glukoze, povezane s stresom, in zabeležimo vse stresne dogodke, kadar se pojavijo, nam lahko pomaga razumeti edinstveni odziv našega telesa, tako da lahko sledimo ustaljenim vzorcem in sprejemamo informirane odločitve za zdravljenje.

Vsakodnevni stres

Danes je stres tako pogost, da ga poznamo dobesedno vsi. Izpit, pomemben sestanek, napovedani obisk zdravnika ali dlje trajajoča tesnoba – z vsem tem se ukvarjamo skoraj vsak dan. Stres je tako pogost, da se marsikdaj odrazi šele na izmerjeni vrednosti krvnega sladkorja, in takrat pomislimo, kaj se dogaja z našim telesom. Včasih je dovolj že katera od sprostitvenih tehnik, ki zmanjšajo vpliv telesnega stresa, kdaj pa potrebujemo le več insulina. Slednje je lahko težavno, če je zvišanje ravni glukoze povezano prav s stresom.

»Pred ustnim izpitom sem si izmerila več kot 14,4 mmol/l. Ko pa je bilo vse za mano in sem se lahko sprostila, se je tudi krvni sladkor znižal na 6,0 mmol/l.«
39-letna Conny s sladkorno boleznijo tipa 1

Ponovno spomnimo, da stresni hormoni lahko povzročijo odpornost proti insulinu. Zato včasih običajen korekcijski odmerek ni tako učinkovit, kot bi želeli. Zato poskusimo z dodatnim odmerkom insulina. Ob tem seveda nastane še eno tveganje – da se raven glukoze v krvi umiri, takoj ko stres popusti, v telesu pa je preveč insulina, ki povzroči prenizko vrednost krvnega sladkorja in zatem boj z njo ali celo hipo.

Bolezen in stres

Stresni odziv se ne sproži le zaradi duševnih ali čustvenih stresorjev. Telo lahko obremenijo bolezen, vnetje, zvišana telesna temperatura, poškodbe in celo hude alergijske reakcije. Zato je pomembno, da se s svojim zdravnikom pogovorimo o prilagoditvah odmerka insulina, tudi kadar zbolimo. Pravzaprav za zdravstveno osebje obstaja naslednji protokol ob bolezni:

● redno preverjanje krvnega sladkorja na od 2 do 4 ure, tudi ponoči;

● ob zvišani telesni temperaturi brez bruhanja in driske bodo morda potrebne prilagoditve obeh odmerkov insulina, bolusnega (hitrodelujočega) in bazalnega (dolgodelujočega);

● ob zdravljenju z insulinom večkrat na dan so med boleznijo potrebni dodatni odmerki dolgodelujočega insulina;

● uporabniki insulinske črpalke pa si morajo začasno prilagoditi bazalni odmerek (za nekaj ur ali celo dni).

Seveda lahko bolezen in dodatno obvladovanje ravni glukoze v krvi postaneta zahtevnejša še s hormoni, sproščenimi zaradi – uganili ste – stresa. Če veste, kako obvladovati stres, kadar ste zdravi, je to v pomoč vašemu zdravniku pri svetovanju oziroma oblikovanju protokola ob bolezni. To pomeni, da dobro beleženi zapisi in oznake ob vodenju sladkorne bolezni lahko pripomorejo k boljšemu odločanju pri zdravljenju.

OPOMBA: Ob bruhanju ali driski se lahko zgodi, da se bodo vrednosti krvnega sladkorja zelo znižale, saj ogljikovi hidrati ne ostanejo v telesu. Poleg tega so tu še ketoni. Pri sladkorni bolezni tipa 1 je merjenje ketonov v urinu ali krvi ključno za izključitev ketoacidoze.

Stres in spanje

Ali se ponoči redno zbujate zaradi razmišljanja in skrbi? Vas muči nespečnost? Tudi samo ena noč slabega spanja lahko povzroči zmanjšano občutljivost za insulin, to pa še povečan občutek lakote.

Koliko spanja potrebujemo, je pri vsakem drugače. Nenehno pomanjkanje spanja pa lahko čez dan sproži povišano raven adrenalina, saj telo zaradi utrujenosti potrebuje dodatno energijo za delovanje. Če je mogoče, si prizadevamo za vsaj šest ur spanja na noč. Kadar pa nam to ne uspe, si pozorneje spremljamo vrednosti glukoze v krvi.

Stres in vadba

Če se spomnimo, da je stres za naše telo tudi fizični izziv, ni težko razumeti, da stresni odziv lahko povzroči tudi telesna vadba. Tudi zabavna, vendar intenzivna balistična vadba lahko povzroči večjo tvorbo in sproščanje adrenalina. Nežnejše vrste vadbe, kot so joga, spinning (skupinska vadba na kolesu v fitnesu) ali plavanje, povzročajo manjše razlike v hormonskih spremembah.

Skoraj kakršen koli napor za telo zaradi vadbe pomeni stres. Zato se krvni sladkor kratkoročno zviša. Z vzdržljivostnimi športi, na katere se telo že prilagodi, pa si ne ustvarjamo stresa, tako da se z redno vadbo krvni sladkor lahko bistveno zniža. Redna vadba s tem pripomore k lažjemu doseganju zastavljenih ciljev in učinkovitemu prilagajanju zdravljenja.

Stres in prigrizki

Omenili smo že, da naši možgani ob stresu potrebujejo več goriva za delovanje. Običajno to pomeni približno 130 g sladkorja na dan, ob stresu pa se ta potreba lahko poveča do 180 g na dan.

Možgani pošiljajo signale za več goriva, zato jetra s svojo regulativno vlogo sprostijo več glukoze. Poleg tega se v nas vzbudi želja po prigrizkih, kar pa lahko povzroči povišano raven glukoze v krvi in z njo potrebo po korekcijskih odmerkih insulina. 

Ne dovolite, da vas obvladuje stres

Pogosto se zdi, da je vodenje sladkorne bolezni kot hoja po napeti vrvi. Če temu dodamo še stres, pa je lahko zastrašujoče. Naj vas pomirimo, da vse to zmorete. Kot vedno je priporočljivo, da ste mirni, redno preverjate krvni sladkor in spremljajte trende, če uporabljate neprekinjeno merjenje glukoze v krvi. Če jemljete insulin, lahko ukrepate z manjšimi korekcijskimi odmerki, izogibajte pa se bolusom, ki bi jih morali vzeti zaradi jeze. Vse skrbno beležite, z aplikacijo mySugr sledite dejavnikom stresa in zaupajte svojemu zdravstvenemu osebju, da vas bo vodilo k dobrim odločitvam pri zdravljenju