Sladkorna bolezen: Simptomi, dejavniki tveganja, vrste in zdravljenje sladkorne bolezni

Kaj je sladkorna bolezen? Tukaj si lahko preberete vse, kar morate vedeti o sladkorni bolezni (diabetes mellitus), eni najpogostejših bolezni na svetu, ter o njenih simptomih, tipih in zdravljenju.

Vodenje sladkorne bolezni

Sladkorna bolezen: Simptomi, dejavniki tveganja, vrste in zdravljenje sladkorne bolezni

Sladkorna bolezen je ena najpogostejših bolezni na svetu, žal pa se skoraj polovica ljudi s to boleznijo ne zaveda, da živi z njo.1

Po podatkih Mednarodne diabetične zveze (IDF) iz leta 2021 približno 537 milijonov odraslih (20–79 let) živi s sladkorno boleznijo, kar je več kot 10 % odraslega prebivalstva na svetu.1

Po napovedih IDF bo do leta 2045 eden od osmih odraslih, tj. približno 783 milijonov ljudi, živel s sladkorno boleznijo, kar pomeni 46-odstotno povečanje.2 Te napovedi poudarjajo nujno potrebo po stalnem ozaveščanju, preprečevanju in zagotavljanju dostopa do obvladovanja sladkorne bolezni po vsem svetu.

Sladkorna bolezen je vse pogostejša tudi v Sloveniji, predvsem zaradi staranja prebivalstva in neugodnih življenjskih navad. To nakazujejo tudi podatki Nacionalnega inštituta za zdravje (NIJZ), ki kažejo porast števila oseb, ki prejemajo zdravila za zniževanje krvnega sladkorja od leta 2010 do 2023 za 37,1 %. Število oseb z znano sladkorno boleznijo je v Sloveniji v letu 2023 ocenjeno na 149.160 oseb.28 Zagotovo je sladkorna bolezen tudi v Sloveniji svojevrsten izziv. 

Za obvladovanje sladkorne bolezni je ključno zgodnje odkrivanje in ustrezno ukrepanje ob diagnozi. Vemo namreč, da sladkorna bolezen lahko vodi v številne druge zdravstvene težave, kot so bolezni srca in žilja, slepota, diabetično stopalo, poškodbe živcev in odpoved ledvic.3,4 Zato je pomembno razumeti, kaj je sladkorna bolezen, poznati vzroke zanjo, simptome in dejavnike tveganja.

Če menite, da imate sladkorno bolezen, ali opazite zaplete, povezane s sladkorno boleznijo, se posvetujte z zdravnikom ali zdravstvenim delavcem.

Kaj je sladkorna bolezen?

Sladkorna bolezen ali diabetes je kronično zdravstveno stanje, ki nastane, ker telo ne proizvaja dovolj inzulina ali ga sploh ne proizvaja. Pri sladkorni bolezni tipa 2 se hkrati lahko pojavi nezmožnost telesa, da proizveden inzulin učinkovito uporabi. Vse to povzroči presežek glukoze oziroma sladkorja v krvi.5,6

Obstaja več vrst sladkorne bolezni:

  • tip 1
  • tip 2
  • latentna avtoimunska sladkorna bolezen odraslih (LADA) ali tip 1,5
  • nosečnostna sladkorna bolezen (sladkorna bolezen med nosečnostjo ali gestacijski diabetes)
Krvni sladkor (glukoza) in inzulin

Za boljše razumevanje sladkorne bolezni je pomembno, da najprej izvemo, od kod prihaja inzulin in kako ga telo uporablja za uravnavanje ravni glukoze v krvi.

Inzulin in glukoza delujeta skupaj, da telesu zagotovita energijo iz zaužite hrane in pijače.

Glukoza (krvni sladkor) je glavni vir energije za telo, vnesemo pa jo lahko v različnih oblikah, običajno s hrano in pijačo.7 

Inzulin je hormon, ki ga proizvaja trebušna slinavka in omogoča, da glukoza iz krvi lahko vstopi v celice ter se uporabi za energijo.8
 
To poteka na naslednji način:

1.    Telo pretvori ogljikove hidrate (sladkorje in škrob) v glukozo.7
2.    Glukoza preide v krvni obtok in se prenaša po vsem telesu (od tod izraza »glukoza v krvi« in »krvni sladkor«).
3.    Inzulin omogoča, da glukoza iz krvi vstopi v celice in se razgradi ter porabi za proizvajanje energije.8

Osebe s sladkorno boleznijo imajo po uživanju ogljikovih hidratov v krvi več glukoze. Ta ne more vstopiti v njihove celice, ker trebušna slinavka ne proizvaja inzulina ali ga proizvaja premalo, zato se ne uporablja učinkovito. Posledično glukoza ostane v krvnem obtoku, kar povzroči visoko raven krvnega sladkorja. 

Kaj povzroči sladkorno bolezen?

Za nastanek sladkorne bolezni ni enega samega vzroka.1 Vzroki za sladkorno bolezen so pri vsakem posamezniku različni. Vsakdo ima drugačne genetske dejavnike, življenjski slog in navade, ki lahko pomembno prispevajo k nastanku bolezni.

Pri sladkorni bolezni tipa 1 imunski sistem v trebušni slinavki uniči celice beta, ki proizvajajo inzulin.5 Pri sladkorni bolezni tipa 2 lahko k nastanku pripomorejo različni dejavniki, kot sta genetika in življenjski slog.
 

Znaki in simptomi sladkorne bolezni

Poznavanje dejavnikov tveganja in zgodnjih opozorilnih znakov sladkorne bolezni lahko pomaga pri preventivnem ukrepanju.9,10 Sladkorna bolezen tipa 1 in tipa 2 ima podobne simptome, vključno z naslednjimi:3

  • čezmerna žeja in suha usta
  • pogosto uriniranje
  • pomanjkanje energije, utrujenost
  • rane, ki se počasi celijo
  • ponavljajoče se okužbe kože
  • motnje vida
  • mravljinčenje ali otrplost v rokah in nogah

Ti simptomi so lahko pri ljudeh s sladkorno boleznijo tipa 2 blagi ali jih sploh ni, zato s to boleznijo živijo več let, preden jim postavijo diagnozo.1

Če menite, da ste opazili znake sladkorne bolezni, se obrnite na svojega zdravnika ali zdravstvenega delavca.

 

Dejavniki tveganja za sladkorno bolezen

Čeprav obstajajo dejavniki tveganja, ki lahko povečajo možnosti za nastanek sladkorne bolezni, pa prisotnost teh dejavnikov še ne pomeni, da bo oseba zbolela za sladkorno boleznijo. Nekateri pogosti dejavniki tveganja za sladkorno bolezen so:11

  • pomanjkanje telesne aktivnosti,
  • debelost,
  • kajenje,
  • okužbe,
  • nosečnostna sladkorna bolezen,
  • starost,
  • genetska obremenjenost.

Sladkorna bolezen tipa 1

Sladkorna bolezen tipa 1 je avtoimunska bolezen.5 Če vam diagnosticirajo sladkorno bolezen tipa 1, to pomeni, da vaša trebušna slinavka ne proizvaja inzulina. Znanstveniki sicer niso prepričani, zakaj, vendar imunski sistem uničuje betacelice v trebušni slinavki, ki proizvajajo inzulin.

V nasprotju s splošnim prepričanjem uživanje sladkorja ni vzrok za sladkorno bolezen tipa 1.

Osebe s sladkorno boleznijo tipa 1 morajo jemati inzulin z injekcijami ali inzulinsko črpalko. S tem dosežejo, da se celice »odklenejo«, glukoza lahko vstopi vanje in se pretvori v energijo.12 Oseba s sladkorno bolezen tipa 1 potrebuje poseben vnos inzulina do konca življenja, ne glede na to, kaj je ali počne.

Število oseb z diagnozo sladkorne bolezni tipa 1 se na svetovni ravni vsako leto poveča za 2–3 %.12 Leta 2021 je na svetu živelo 8,75 milijona ljudi s sladkorno boleznijo tipa 1.13
Po podatkih NIJZ je v Sloveniji med vsemi s sladkorno boleznijo od 5 do 10 % ljudi, ki imajo sladkorno bolezen tipa 1, prav tako kot v svetu (po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije).28

Sladkorna bolezen tipa 1 (SB1) je bila nekdaj znana kot juvenilna sladkorna bolezen, ker je prizadela predvsem otroke. Zdaj pa je znano, da lahko prizadene ljudi katere koli starosti. Glede na indeks tega tipa sladkorne bolezni iz leta 2022 je bilo takrat 62 % vseh novih primerov SB1 pri ljudeh, starih 20 let ali več.13
 

Vzroki za sladkorno bolezen tipa 1

Sladkorna bolezen tipa 1 naj bi nastala, ker imunske celice telesa pomotoma napadejo in uničijo celice beta v trebušni slinavki, ki proizvajajo inzulin, zato te ne morejo več proizvajati inzulina.12 K temu lahko pripomore tudi zapletena mešanica genetike, virusov in okoljskih dejavnikov.

Simptomi sladkorne bolezni tipa 1

Sladkorna bolezen tipa 1 je pogosta pri otrocih in mlajših odraslih, zanjo pa so značilni simptomi, kot so:12
●    pogosto uriniranje,
●    čezmerna žeja,
●    hujšanje.
Zavedati se moramo, da nekateri od teh simptomov morda niso prisotni, zato se diagnoza lahko postavi pozneje ali se bolezen v celoti prezre. Pomembno je, da preventivno preverite, ali imate sladkorno bolezen.

Pri odraslih se simptomi lahko razlikujejo in lahko napačno opredelijo kot sladkorna bolezen tipa 2.12 Skoraj polovica primerov sladkorne bolezni tipa 1 pri odraslih se napačno opredeli kot sladkorna bolezen tipa 2. 

Zdravljenje sladkorne bolezni tipa 1

Za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 1 je potreben inzulin. Z rednim preverjanjem krvnega sladkorja ter skrbnim prilagajanjem hrane in inzulina lahko vzdržujete raven glukoze v krvi v varnem območju in preprečite dolgoročne zdravstvene težave, ki so lahko posledica daljših obdobij z visokim krvnim sladkorjem.4

Življenje s sladkorno boleznijo tipa 1

Zdravljenje z inzulinom ne pomeni, da je inzulin zdravilo za sladkorno bolezen tipa 1, saj gre le za nadomeščanje inzulina, ki bi ga zdrava trebušna slinavka proizvajala sama.

Osebe s sladkorno boleznijo tipa 1 lahko ob vnašanju inzulina živijo povsem običajno življenje, pri čemer pa morajo redno spremljati ravni krvnega sladkorja, skrbeti za zadostno gibanje in uravnoteženo sestavo obrokov. Tako kot za vse tudi zanje velja, da je poglavitnega pomena zdrav življenjski slog.12

Tesno sodelovanje z zdravstvenim timom je ključnega pomena za ustrezno obvladovanje sladkorne bolezni in preprečevanje nekaterih težav, ki se lahko pojavijo, če krvni sladkor ni v varnem območju. Previsoka ali prenizka raven je lahko nevarna, z leti pa lahko visok krvni sladkor povzroči številne zaplete, ki vplivajo na oči, srce in žilje, ledvica, noge in drugo.4

Samo zato, ker imate sladkorno bolezen tipa 1, še ne pomeni, da boste imeli vse te težave. Zdrav življenjski slog, dober načrt vodenja sladkorne bolezni in podporni zdravstveni tim vam lahko pomagajo živeti kakovostno življenje tudi s sladkorno boleznijo tipa 1.

Sladkorna bolezen tipa 2

Sladkorna bolezen tipa 2 je najpogostejša oblika sladkorne bolezni. Pojavi se, ko telo inzulina ne uporablja pravilno ali pa trebušna slinavka ne ustvarja dovolj inzulina za vzdrževanje zdrave ravni krvnega sladkorja.3,6,14 Ta tip načeloma zdravimo s spremembo življenjskega sloga, lahko pa tudi z dodatnimi zdravili in/ali inzulinom.

Sladkorna bolezen tipa 2 se je včasih imenovala starostna sladkorna bolezen, vendar nove raziskave kažejo, da lahko prizadene tudi otroke.15 Kljub temu je sladkorna bolezen tipa 2 večinoma diagnosticirana pri odraslih. Ker se pogosto kaže z malo simptomi, lahko napreduje več let, ne da bi bila odkrita in zdravljena.

Več kot 90 % oseb s sladkorno boleznijo po vsem svetu ima sladkorno bolezen tipa 2, na katero vplivajo genetski, socialno-ekonomski, demografski in okoljski dejavniki.14 K porastu sladkorne bolezni tipa 2 največ prispevajo:16

●    genska predispozicija,
●    staranje prebivalstva,
●    nezdrave prehranjevalne navade,
●    zniževanje stopnje telesne aktivnosti,
●    čezmerna telesna masa in debelost.

Odpornost na inzulin

Pri sladkorni bolezni tipa 2 se telo na inzulin ne odziva tako, kot bi se moralo. To imenujemo odpornost proti inzulinu.6 Povzroči jo zvišanje ravni krvnega sladkorja, zaradi česar celice beta trebušne slinavke proizvajajo več inzulina. To lahko izčrpa betacelice, kar pomeni, da dolgoročno proizvajajo manj inzulina. Brez zadostne količine inzulina se glukoza zadržuje v krvi, kar vodi do visoke ravni krvnega sladkorja, tj. hiperglikemije.

Simptomi sladkorne bolezni tipa 2

Simptomi sladkorne bolezni tipa 2 se lahko razvijajo počasi in jih je zato težje opaziti.14 Približno polovica ljudi s sladkorno boleznijo tipa 2 ne ve, da jo ima, od 20 do 30 % pa ima težave že pred postavitvijo diagnoze.17,18 

Pogosti simptomi sladkorne bolezni tipa 2 vključujejo:3

●    pogosto žejo ali uriniranje,
●    lakoto, tudi če jeste dovolj,
●    utrujenost,
●    zamegljen vid,
●    rane, ki se počasi celijo,
●    mravljinčenje, bolečino ali odrevenelost v rokah ali nogah.

Vzroki za sladkorno bolezen tipa 2

Vzroki za sladkorno bolezen tipa 2 niso povsem pojasnjeni.6 Za nastanek sladkorne bolezni ni enega samega vzroka.1 Pri vsakem posamezniku so lahko drugi. Vsakdo ima drugačne genetske dejavnike, življenjski slog in navade, ki lahko pomembno pripomorejo k nastanku bolezni.

Znano je, da čezmerna telesna masa lahko povzroči odpornost proti inzulinu. Zato lahko čezmerna telesna masa ali telesna neaktivnost prispevata k nastanku sladkorne bolezni tipa 2.14,15 Čezmerna telesna maščoba, zlasti okrog trebuha, lahko poveča tveganje za nastanek sladkorne bolezni tipa 2.1,15 

Dejavniki tveganja za sladkorno bolezen tipa 2

Nezdrav življenjski slog in čezmerna telesna masa ter premajhna telesna aktivnost so lahko povezani s sladkorno boleznijo tipa 2. Vendar pa tveganje povečajo še drugi dejavniki. Najpogostejši dodatni dejavniki tveganja za sladkorno bolezen tipa 2 so:14,15

●    starost,
●    sladkorna bolezen v družini,
●    predhodna nosečnostna sladkorna bolezen.

Življenje s sladkorno boleznijo tipa 2

Morda boste ugotovili, da lahko raven krvnega sladkorja nadzorujete s spremembo prehranjevalnih navad in povečanjem telesne aktivnosti, morda pa boste potrebovali zdravila, ki vam bodo pomagala vzdrževati raven glukoze v varnem območju.19

Pomembno je, da v tesnem sodelovanju z zdravstvenim timom določite najboljši način zdravljenja zase in ga nato tudi upoštevate. S preprečevanjem pogostega visokega krvnega sladkorja se lahko izognete dolgoročnim težavam z očmi, ledvicami, srcem, žilami ter živci v nogah in rokah.4

Zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2

Visoka raven krvnega sladkorja lahko povzroči številne zdravstvene težave.20 Zato je pomembno, da sladkorno bolezen obvladujete s spremembo življenjskega sloga, peroralnimi zdravili ali inzulinom.19 Večinoma zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 vključuje spremembo življenjskega sloga s poudarkom na ustrezni sestavi in količini obrokov ter vključitvi telesne aktivnosti v vsakdan.

Sladkorna bolezen je napredujoča bolezen, zato bo s starostjo morda potrebno več ukrepov, da se doseže ciljna raven glukoze v krvi.21

Latentna avtoimunska sladkorna bolezen odraslih (LADA)

Latentna avtoimunska sladkorna bolezen odraslih (LADA) je vrsta sladkorne bolezni, ki ima skupne značilnosti s sladkorno boleznijo tipa 1 in tipa 2 ter se pogosto imenuje sladkorna bolezen tipa 1,5.22,23

LADA se razvije pri ljudeh, starejših od 30 let, in se uvršča med počasi napredujoče oblike avtoimunske sladkorne bolezni, pri kateri imunski sistem pomotoma napada celice beta v trebušni slinavki, ki proizvajajo inzulin. To stanje lahko spremljajo simptomi sladkorne bolezni tipa 2, kot sta odpornost proti inzulinu in debelost.

Pri osebah z boleznijo LADA je pogosto sprva napačno diagnosticirana sladkorna bolezen tipa 2, ker pa je LADA avtoimunska bolezen, zahteva specializirano zdravljenje.

LADA predstavlja 2–12 % vseh primerov sladkorne bolezni pri odraslih, vendar se to število zelo razlikuje glede na demografske značilnosti in presejalne metode.22,23

Raziskave kažejo, da ima lahko do 10 % ljudi z diagnozo sladkorne bolezni tipa 2 dejansko tip LADA.24
 

Nosečnostna sladkorna bolzen

Nosečnostna sladkorna bolezen ali gestacijski diabetes je vrsta sladkorne bolezni, ki se lahko razvije med nosečnostjo. 25 Nosečnostno sladkorno bolezen opredeljuje visoka raven glukoze v krvi med nosečnostjo, ki je posledica nezmožnosti telesa, da proizvede dovolj inzulina, da bi celice lahko absorbirale glukozo.

Leta 2021 je imelo približno 21,1 milijona ali skoraj 17 % živorojenih otrok na svetu med nosečnostjo eno izmed oblik hiperglikemije.2 Nosečnostna sladkorna bolezen je pogostejša v državah z nizkimi in srednjimi dohodki ter z omejenim dostopom do materinske oskrbe.26

V Sloveniji se je v letu 2023 pri 3.740 porodnicah pojavila nosečnostna sladkorna bolezen, kar je za 120 več kot v letu 2022.29

Nosečnostna sladkorna bolezen po porodu običajno izgine, vendar lahko poveča tveganje za nastanek sladkorne bolezni tipa 2 pozneje v življenju tako pri materi kot pri otroku.3,15,26

Več o nosečnostni sladkorni bolezni lahko preberete v članku Bodoče mamice in sladkorna bolezen – kako sladkorno bolezen voditi v nosečnosti.
 

Diagnosticiranje in zdravljenje sladkorne bolezni

Glede na vrsto sladkorne bolezni vam lahko zdravnik ali zdravstveni tim svetuje spremembo življenjskega sloga, to pomeni spremembe na področju prehrane, telesne aktivnosti, stresa, spanja ipd. Zdravljenje sladkorne bolezni se lahko razlikuje glede na posameznika in vključuje tablete, inzulin, spremembo prehrane in telesno aktivnost. Zdravstveni delavec vam bo verjetno razložil, kako preverjati krvni sladkor, in druge vidike samokontrole sladkorne bolezni, kot je vzdrževanje zdrave telesne mase s pravilno prehrano in gibanjem.27

Večina ljudi krvni sladkor preverja tako, da z vbodom v prst odvzame majhno kapljico krvi in jo nanese na testni listič (odvisno od tipa sladkorne bolezni), ki je vstavljen v merilno napravo, imenovano merilnik ravni glukoze v krvi.

Sistemi za neprekinjeno spremljanje glukoze iz medceličnine so še en način spremljanja ravni krvnega sladkorja. Ti sistemi delujejo različno, odvisno od vrste sistema, ki ga uporabljate, vendar vsi pomagajo spremljati raven krvnega sladkorja v času.

Nekateri merilniki ravni glukoze v krvi omogočajo testiranje s krvjo iz drugih mest, ne le iz prstnih blazinic. Z zdravnikom ali zdravstvenim timom se pogovorite o merjenju ravni glukoze v krvi iz drugega vbodnega mesta in ugotovite, ali je to za vas primerna možnost.

Milijoni ljudi po vsem svetu živijo s sladkorno boleznijo in se soočajo z edinstvenimi izzivi. Če imate vi ali kdo, ki ga poznate, simptome sladkorne bolezni, se obrnite na svojega zdravnika. Sladkorna bolezen ni vaša krivda ali posledica nekega vašega ravnanja – je nepričakovana sprememba, s katero se lahko naučite živeti. Čeprav je diagnoza sladkorne bolezni sprva lahko zelo obremenjujoča, so vam na voljo številni viri in možnosti zdravljenja. S proaktivnim delovanjem, spremembami življenjskega sloga in sodelovanjem z zdravstvenim timom se lahko naučite, kako dobro živeti in hkrati obvladovati sladkorno bolezen.

 

Viri:
  1. International Diabetes Federation. IDF Diabetes Atlas. IDF; 2021. Dostop: 21. november 2023. https://www.diabetesatlas.org
  2. Global diabetes data report 2000 — 2045. Dostop: 30. november 2023. https://diabetesatlas.org/data/
  3. WHO. Diabetes. World Health Organization. Published April 5, 2023. Dostop: 21. november 2023. https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/diabetes
  4. Li Y, Liu Y, Liu S, et al. Diabetic vascular diseases: molecular mechanisms and therapeutic strategies. Signal Transduct Target Ther. 2023;8(1):152. doi:10.1038/s41392-023-01400-z
  5. Ilonen J, Lempainen J, Veijola R. The heterogeneous pathogenesis of type 1 diabetes mellitus. Nat Rev Endocrinol. 2019;15(11):635-650. doi:10.1038/s41574-019-0254-y
  6. DeFronzo RA, Ferrannini E, Groop L, et al. Type 2 diabetes mellitus. Nat Rev Dis Primer. 2015;1(1):15019. doi:10.1038/nrdp.2015.19
  7. Campos V, Tappy L, Bally L, Sievenpiper JL, Lê KA. Importance of Carbohydrate Quality: What Does It Mean and How to Measure It? J Nutr. 2022;152(5):1200-1206. doi:10.1093/jn/nxac039
  8. Li M, Chi X, Wang Y, Setrerrahmane S, Xie W, Xu H. Trends in insulin resistance: insights into mechanisms and therapeutic strategy. Signal Transduct Target Ther. 2022;7(1):216. doi:10.1038/s41392-022-01073-0
  9. Uusitupa M, Khan TA, Viguiliouk E, et al. Prevention of Type 2 Diabetes by Lifestyle Changes: A Systematic Review and Meta-Analysis. Nutrients. 2019;11(11):2611. doi:10.3390/nu11112611
  10. Felton JL, Griffin KJ, Oram RA, et al. Disease-modifying therapies and features linked to treatment response in type 1 diabetes prevention: a systematic review. Commun Med. 2023;3(1):130. doi:10.1038/s43856-023-00357-y
  11. Ismail L, Materwala H, Al Kaabi J. Association of risk factors with type 2 diabetes: A systematic review. Comput Struct Biotechnol J. 2021;19:1759-1785. doi:10.1016/j.csbj.2021.03.003
  12. DiMeglio LA, Evans-Molina C, Oram RA. Type 1 diabetes. Lancet Lond Engl. 2018;391(10138):2449-2462. doi:10.1016/S0140-6736(18)31320-5
  13. Gregory GA, Robinson TIG, Linklater SE, et al. Global incidence, prevalence, and mortality of type 1 diabetes in 2021 with projection to 2040: a modelling study. Lancet Diabetes Endocrinol. 2022;10(10):741-760. doi:10.1016/S2213-8587(22)00218-2
  14. International Diabetes Federation. Type 2 Diabetes | International Diabetes Federation. IDF. Accessed November 22, 2023. https://idf.org/about-diabetes/type-2-diabetes/
  15. ElSayed NA, Aleppo G, Aroda VR, et al. 2. Classification and Diagnosis of Diabetes: Standards of Care in Diabetes—2023. Diabetes Care. 2022;46(Supplement_1):S19-S40. doi:10.2337/dc23-S002
  16. Facts & figures. International Diabetes Federation. Accessed February 6, 2024. https://idf.org/about-diabetes/diabetes-facts-figures/
  17. Clare L Gillies, Paul C Lambert, Keith R Abrams, et al. Different strategies for screening and prevention of type 2 diabetes in adults: cost effectiveness analysis. BMJ. 2008;336(7654):1180. doi:10.1136/bmj.39545.585289.25
  18. Ogurtsova K, Guariguata L, Barengo NC, et al. IDF diabetes Atlas: Global estimates of undiagnosed diabetes in adults for 2021. Diabetes Res Clin Pract. 2022;183:109118. doi:10.1016/j.diabres.2021.109118
  19. ElSayed NA, Aleppo G, Aroda VR, et al. 5. Facilitating Positive Health Behaviors and Well-being to Improve Health Outcomes: Standards of Care in Diabetes—2023. Diabetes Care. 2022;46(Supplement_1):S68-S96. doi:10.2337/dc23-S005
  20. Tomic D, Shaw JE, Magliano DJ. The burden and risks of emerging complications of diabetes mellitus. Nat Rev Endocrinol. 2022;18(9):525-539. doi:10.1038/s41574-022-00690-7
  21. ElSayed NA, Aleppo G, Aroda VR, et al. 13. Older Adults: Standards of Care in Diabetes—2023. Diabetes Care. 2022;46(Supplement_1):S216-S229. doi:10.2337/dc23-S013
  22. Redondo MJ, Morgan NG. Heterogeneity and endotypes in type 1 diabetes mellitus. Nat Rev Endocrinol. 2023;19(9):542-554. doi:10.1038/s41574-023-00853-0
  23. Buzzetti R, Tuomi T, Mauricio D, et al. Management of Latent Autoimmune Diabetes in Adults: A Consensus Statement From an International Expert Panel. Diabetes. 2020;69(10):2037-2047. doi:10.2337/dbi20-0017
  24. Mishra R, Hodge KM, Cousminer DL, Leslie RD, Grant SFA. A Global Perspective of Latent Autoimmune Diabetes in Adults. Trends Endocrinol Metab. 2018;29(9):638-650. doi:10.1016/j.tem.2018.07.001
  25. McIntyre HD, Catalano P, Zhang C, Desoye G, Mathiesen ER, Damm P. Gestational diabetes mellitus. Nat Rev Dis Primer. 2019;5(1):47. doi:10.1038/s41572-019-0098-8
  26. About Gestational Diabetes | International Diabetes Federation. Dostop: 27. november 2023. https://idf.org/about-diabetes/gestational-diabetes/
  27. ElSayed NA, Aleppo G, Aroda VR, et al. 1. Improving Care and Promoting Health in Populations: Standards of Care in Diabetes—2023. Diabetes Care. 2022;46(Supplement_1):S10-S18. doi:10.2337/dc23-S001
  28. NIJZ, Sladkorna bolezen. Dostop: 14. november 2024. https://nijz.si/nenalezljive-bolezni/sladkorna-bolezen/NIJZ, Zdravstveni statistični letopis Slovenije 2023, Zdravstveno stanje prebivalstva: Sladkorna bolezen. NIJZ, 2024. https://nijz.si/wp-content/uploads/2025/03/2.4.4_Sladkorna_bolezen_2023_Z.pdf

     

MC-SI-00682

Sladkorna bolezen Dejavniki tveganja za sladkorno bolezen Nosečnostna sladkorna bolezen Diagnoza sladkorne bolezni

Merilniki

Merilniki ravni krvnega sladkorja Accu-Chek® so narejeni za vaše udobje. Pridobite hitre in natančne informacije o svojem krvnem sladkorju z izdelkom, ki se prilagaja vašemu življenjskemu slogu.