Okvare na očeh kot posledica sladkorne bolezni

Ni izmišljeno, da sladkorna bolezen lahko pusti posledice na očeh. Raven glukoze v krvi, holesterol in krvni tlak so dejavniki, ki lahko povzročijo resno dolgoročno škodo na očeh, v najslabšem primeru slepoto. Zato se je pomembno pogovarjati o tem dejstvu, predvsem pa o preprečevanju takih zapletov. Na hitro si poglejmo, kako lahko sladkorna bolezen škodi očem.

Glavkom
Glavkom nastane ob visokem tlaku v očesu, saj ta poškoduje vidni živec in žilje. Bolezen povzroča postopno izgubo vida, začenši z zunanje strani vidnega polja, če pa se ne zdravi, se lahko razvije slepota. Poglaviten problem glavkoma je, da se simptomi pogosto ne pokažejo tudi več let.

Siva mrena
Siva mrena (tudi katarakta) je pogosto povezana s starostjo, vendar pa sladkorna bolezen lahko spodbudi njen nastanek že veliko prej in hitreje. Siva mrena se izrazi tako, da leče postanejo delno ali popolnoma motne, kar povzroči postopno izgubo vida s simptomi, kot so občutljivost za svetlobo in zamegljen ali moten vid.

Diabetična retinopatija
S pojmom diabetična retinopatija označujemo vsako okvaro mrežnice, ki je posledica sladkorne bolezni. 

V zgodnjih fazah, znanih tudi kot neproliferativna retinopatija ali retinopatija očesnega ozadja, oslabijo krvne žile v mrežnici, tako da povzročajo manjše krvavitve v očesu.Ob pregledu se vidijo pikčaste krvavitve in izbočenja kapilar, drobnih žil v očesu (mikroanevrizme).

Če teh težav ne zdravimo, sčasoma prerastejo v proliferativno retinopatijo. V očesni mrežnici je vedno več okvarjenih krvnih žilic. Mrežnica tvori nove žilice, te pa so krhke in rade zakrvavijo. Ob zelo napredovali diabetični retinopatiji nastanejo obsežne krvavitve v steklovino, ki zapolnjuje notranjost očesa, in v mrežnico. To se izrazi kot poslabšanje vida. Pojav vztraja več let, tako da sčasoma vodi do slepote. Poleg izgube vida so pogosti simptomi še utripanje svetlobe ali črne lise v vidnem polju in težave z razločevanjem barv.

Diabetični makularni edem
Ta zaplet je posledica zadebelitve rumene pege (makule), ki je del mrežnice, odgovoren za natančnost in ostrino vida. Polovica ljudi s proliferativno retinopatijo ima tudi diabetični makularni edem.

Dejavniki tveganja
Težave z očmi povzročijo ali poslabšajo še drugi dejavniki poleg sladkorne bolezni, npr. kajenje, visok krvni tlak, nosečnost in visoka raven holesterola.

Preprečevanje
Očesne bolezni ogrožajo kakovost življenja, vendar se običajno k sreči lahko preprečijo ali zdravijo z ustreznimi ukrepi:

• Enkrat na leto obiščite okulista, da odkrije že zgodnje znake glavkoma, sive mrene, retinopatije in diabetičnega makularnega edema.
• Redno obiskujte svojega zdravnika in sledite načrtovanemu zdravljenju (prehrana, vadba, zdravila itn.).
• Raven glukoze v krvi ohranjajte v ciljnem območju. Enako svetujemo za krvni tlak in raven holesterola.
• Poskrbite za redne obiske pri diabetologu, kjer vam bodo izmerili tudi HbA1c (glikirani hemoglobin, iz katerega je razvidna raven glukoze v krvi zadnja dva ali tri mesece). Optimalna vrednost je 6,5 % ali manj. Pri vrednostih nad 6,5 % se že lahko začnejo kazati zapleti na očeh.

Komu se priporoča pregled oči?

• Vsem s sladkorno boleznijo tipa 1, od 15. leta starosti in 5 let po postavitvi diagnoze.
• Vsem s sladkorno boleznijo tipa 2 ob postavitvi diagnoze.
• Vsem ženskam s sladkorno boleznijo tipa 1 in 2 pred nosečnostjo. Po nosečnosti se priporočajo redni letni pregledi oči. 

Ker so vse težave z očmi na začetku neopazne in neznačilne, lahko zdravje svojih oči najbolje zaščitite s preventivnimi ukrepi. Tudi tako boste na življenje lahko še naprej gledali v najboljši možni luči.