Joga za ljudi s sladkorno boleznijo

   Intervju z Rachel

Vaša sladkorna bolezen je tako edinstvena, kot ste edinstveni vi. Kljub temu to ne pomeni, da vas pri vodenju sladkorne bolezni ne morejo navdihniti navade drugih. Vemo že, da je pri življenju s sladkorno boleznijo pomemben aktiven življenjski slog. Res pa včasih traja, preden najdemo dejavnost, ki nam ustreza.

Biti aktiven ne pomeni nujno maratona ali kardiovadbe. Govorili smo z Rachel iz organizacije Joga za sladkorno bolezen. Rachel je odlična avtorica člankov, blogerka in jogistka s sladkorno boleznijo tipa LADA (iz angl. Latent Autoimmune Diabetes of Adulthood; počasi napredujoči tip 1). In prav ona poučuje ljudi, kako lahko jogo vključijo v vodenje svoje sladkorne bolezni.

V pričujočem prispevku nam zaupa vse o svoji strasti do joge in kako jo uporabi pri obvladovanju ne le sladkorne bolezni, ampak tudi duševnega zdravja, in za splošno za dobro počutje. Z nami je delila še krajšo vajo, ki jo lahko preizkusite doma.

Prisluhnimo Rachel o koristih, ki jih ponuja joga, in kako ji to pomaga obvladovati ravni krvnega sladkorja.

Nam lahko poveste kaj o svojem življenjskem slogu pred diagnozo sladkorna bolezen?

Z jogo sem začela ukvarjati v najstniških letih, tako da je bil moj življenjski slog zdrav, tudi ko so pri meni postavili diagnozo, tj. pri mojih 42 letih. Jogo, dihanje in meditacijo sem izvajala zjutraj, vključevala sem tudi ajurvedske prvine (ajurveda je tradicionalna veda o zdravju in sestrska veda joge), npr. strganje jezika in vsakodnevna masaža z olji ter vegetarijanska prehrana. Vedno sem se trudila, da sem ponoči dobro spala. Zato me je diagnoza presenetila in ni bila logična. Zakaj bi tako zdrav človek dobil sladkorno bolezen?

Vas je diagnoza sladkorna bolezen spodbudila k odkrivanju novih športnih in drugih dejavnosti?

Osebni zdravnik mi je priporočil še katero drugo telesno dejavnost kot le jogo, zato sem začela redno tudi hoditi. Ura sprehoda po naravi je balzam za mojo dušo. Predvsem pa, kadar je moj krvni sladkor zelo nestabilen.

Kdaj ste začeli izvajati jogo?

Začela sem pri sedemnajstih, ko sem bila v srednji šoli, pred več kot 37 leti. Resneje pa sem z jogo začela pri 23. Takrat sem opazila spremembe v telesni moči in gibljivosti, pa tudi pri pogledu na svet. Postala sem prilagodljivejša in spretnejša pri reševanju problemov, bolj sem zaupala in se odprla življenju, predvsem lepoti in čarobnosti življenja.

Kako in kdaj ste ugotovili, da jogo lahko vključite v svojo dnevno rutino vodenja sladkorne bolezni?

Takoj po diagnozi. Spomnim se, ko sem se vrnila od zdravnika in sedela na svoji blazini za jogo ter razmišljala: če mi je joga že do zdaj tako zelo pomagala, mi je gotovo lahko v pomoč tudi pri vodenju sladkorne bolezni.

Na začetku sem s subtilnimi načini joge blažila šok in zdravila živčni sistem. Osredotočila sem se na dihanje, si privoščila več meditacije in več časa v položajih za pomiritev in obnovitev. Delala sem na vizualizaciji (jantre) in zvokih (mantre) za izgradnjo odpornosti.

Upoštevala sem svojo ajurvedsko konstitucijo, edinstveno mešanico elementov v mojem sistemu in kako se odzivam na stres. Ker sem vedela, da znam biti preveč občutljiva na dražljaje, sem poskrbela za redno dnevno rutino, s katero sem se izognila stresu in v njej našla zatočišče.

Kako vam joga pomaga voditi sladkorno bolezen?

Na veliko načinov. Predvsem je to moje osnovno orodje za obvladovanje visoke in nizke ravni krvnega sladkorja. Odločila sem se za filozofsko smer joge, ki jo imenujemo samozavedanje. Če ugotovim, da je krvni sladkor visok, se opomnim, da je moja misel o krvnem sladkorju, sladkorni bolezni ipd. samo to – misel.

Jaz sama razmišljam o moji sladkorni bolezni, noben drug, samo jaz. Če jaz nekaj mislim, lahko svojo misel tudi spremenim. Lahko tudi vem in se zavedam, od kod vse moje misli. To mi omogoča, da vidim, da ne morem biti, kar imam. Imam sladkorno bolezen, vendar nisem sladkorna bolezen. Ta stopnja depersonalizacije mi ustvarja dovolj prostora za več zaupanja v življenje in sprejemanje življenja. To ne pomeni, da mi vse uspe, kadar zdrsnem v hujšo hipoglikemijo, misli o njej. To mi le da vpogled v širšo sliko. Cilj joge je svoboda. Zame je svoboda, kadar dosežem perspektivo, vidik, ki ga želim.

Druga korist joge pri meni je, da mi povečuje občutljivost za insulin. Če se mi krvni sladkor zviša ali občutim odpornost na insulin, naredim kratke vaje za največje mišice v mojem telesu. V samo 15 minutah na svojem sistemu za neprekinjeno merjenje glukoze zaznam zniževanje sladkorja. Odkar to delam redno dvakrat na dan, sem opazila, da je moja občutljivost za insulin na splošno boljša. Učinki joge pa se seštevajo.

Zadnji pomembni učinek joge pri vodenju moje sladkorne bolezni pa je neverjetno hitra vrnitev iz stresnega dogodka, kot je hipoglikemični dogodek. Za umiritev živčnega sistema imam dobra orodja. Trudim se ohraniti obvladovano oziroma nadzorovano dihanje, zraven delam preproste gibe z rokami, ki se imenujejo mudre in pripomorejo k umiritvi. Vzamem pa si tudi čas za jogo nidro, ki je oblika vodenega sproščanja.

Ali vam joga pomaga obvladovati še katera druga področja v življenju?

Joga je prepletena v vse niti mojega življenja. To je nekaj, kar me ohranja in poživlja. Cilj joge je lahko svoboda, sama beseda joga pa pomeni enost in celovitost. Joga je, kar smo sami, to ni stanje, ki bi ga dosegli. Ko se spoznamo v jogi, spoznamo, da smo neločljivi del popolnega stvarstva. Ni je stvari, ki ne bi bila dotaknjena ali vplivana od česa drugega. Enako je z mojimi odnosi z drugimi, z mojim odnosom do okolja, do hrane, ki jo uživam, z načinom delitve z drugimi, z mojim načinom dajanja daril – sem človeško bitje, navdihnjeno in predano življenju z jogo. V življenju me spremlja rek: Kaj lahko kdo da stvarstvu, česar stvarstvo še ne bi imelo? Lepo vprašanje za kontemplacijo.

Kakšen nasvet bi dali komu s sladkorno boleznijo, ki želi spoznati jogo?

Joga je danes lahko dosegljiva. Z lahkoto najdemo vadbo joge, ki bo ustrezala naši zmožnosti in tipu sladkorne bolezni, tudi po spletu. Če pa pobrskamo še temeljiteje, najdemo učitelja, ki bo natančno vedel, kaj potrebujemo.

Nekoga, ki nas bo znal nežno voditi k odkritju prave vadbe za nas. Če se joge lotite brez zadostne podpore, so možne poškodbe ali celo prevelik padec krvnega sladkorja med vadbo. Tudi učitelj brez veliko izkušenj, osredotočen predvsem na duševno komponento vadečih, težje razume, kaj se dogaja s krvnim sladkorjem, napačno razume vaše potrebe.

Vsakemu svetujem, da se dobro pogovori s svojim učiteljem joge in mu pove za sladkorno bolezen. Ob sebi na svoji blazini za jogo mora imeti sistem za neprekinjeno merjenje glukoze, glukozne tablete ipd. Učiteljev joge, ki bi imeli izkušnje z ljudmi s sladkorno boleznijo, je zelo malo. Ti redki, ki so, pa imajo neprecenljive življenjske izkušnje s sladkorno boleznijo.

Priporočam tudi, da je začetek ukvarjanja z jogo počasen. Najti je potrbno pravi ritem in raven joge ter začeti s krajšo vadbo – tako boste lažje odkrili pravo mero, sploh če se zdravite z insulinom ali drugimi zdravili. Nekatere vaje so zelo intenzivne, tako da pripomorejo k hitremu znižanju ravni krvnega sladkorja. Sama sem morala narediti kar nekaj poskusov in napak, da sem odkrila najboljši ritem zase kot bolnico s sladkorno boleznijo. Potrebujemo dovolj potrpežljivosti, radovednosti in počasnega ter vztrajnega raziskovanja.

Ali lahko z nami delite kakšno preprosto vajo, ki jo lahko izvajamo doma?

Naj predstavim svojo najljubšo vajo za umiritev živčnega sistema. Gre za meditacijo ob sončnem vzhodu. Ob trikratnem vdihu in izdihu izvedemo vizualizacijo barv. Trenutek sončnega vzhoda spominja na nove začetke, svežino in pričakovanje. V jogi je to čas obnovitve in ponastavitve. Prenos barv sončnega vzhoda v naše telo pripomore k ponotranjenju svežine, miru in upanja. Vajo lahko izvajamo kadar koli v dnevu ali kadar koli želimo v sebi prebuditi občutek umiritve.

Vajo začnemo v svojem najljubšem in najudobnejšem položaju sprostitve. Lahko je to sedenje na stolu, na tleh ali celo ležanje.

Zapremo oči in se osredotočimo na svoje dihanje. Vdihu in izdihu pustimo naravno pot. Pozorni smo na to, kje čutimo svoj dih. V nosnicah? Ali večinoma v prsih ali trebuhu? Ostanemo sproščeni in smo pozorni le na svoje telo. Pomembno se je zavedati, da ni enega pravilnega načina dihanja.

Nato si ob vdihu predstavljamo, da vdihnemo modrino neba, ki gre po našem telesu od stopal vse do vrha glave. Modra svetloba gre v naše telo v enem počasnem in neprekinjenem vdihu.

Ko to lahko storimo, počasi spustimo brado, kot da bi z njo držali pomarančo, ustavimo dih in si predstavljamo (vizualiziramo) rožnat dim, ki prodira v vsako celico (se vrtinči v vsaki celici) našega telesa. Pomembno je, da dih zadržimo na kratko, za toliko časa, da nam je še udobno. Če si premikajoči se dim po svojem telesu težko predstavljamo med zadržanim dihom, se lahko le sprostimo in vdihnemo po končani vizualizaciji.

Ob izdihu si predstavljamo zlato svetlobo, ki obkroža preostalo telo. Pri tem se premaknemo tako hitro ali tako počasi, da nam je ob izdihu udobno.

Če povzamem, gre za to, da vdihnemo in si ob tem predstavljamo modro svetlobo, dih zadržimo za toliko časa, kot smo si ga vzeli za vdih, si predstavljamo rožnati dim, nato pa izdihnemo in si predstavljamo zlato svetlobo, ponovno toliko časa kot posamezne faze pred tem. Če se vam to zdi zahtevno, si lahko le predstavljate omenjene barve, dihate pa naravno.

Vizualizacijo ponavljamo ob vsakem vdihu in izdihu skozi nos. In nadaljujemo, dokler nam je ob tem udobno. Ko smo pripravljeni, nežno odpremo oči in stopimo v nov dan.

O Rachel

Rachel Zinman izvaja jogo od leta 1983, poučuje jo od 1992, učitelje za jogo pa usposablja od leta 2000. Je avtorica knjige Yoga for Diabetes, How to Manage your Health with Yoga and Ayurveda. Piše za mnogo spletnih in tiskanih revij, njeni spletni strani pa sta www.rachelzinmanyoga.com in www.yogafordiabetesblog.com.