Sorry, you need to enable JavaScript to visit this website.
hamburger overlay

Psiholog Iñaki Lorente o življenju s sladkorno boleznijo in o življenju, ki si ga želite

 

Španski psiholog in šolski svetovalni delavec Iñaki Lorente že več kot 30 let živi s sladkorno boleznijo tipa 1. Polovico svojega življenja se ukvarja z razvijanjem strategij za uravnavanje svojih čustev z zdravstvenim stanjem, poleg tega pa tudi drugim s podobnimi izzivi pomaga iskati omenjeno ravnovesje. V pričujočem intervjuju Iñaki pojasni, kako z učenjem spremeniti notranji govor, s katerim ljudje s sladkorno boleznijo lahko oblikujejo srečnejšo stvarnost.1 

 

Roche Diabetes Care: Kako lahko duševno zdravje vpliva na ljudi s sladkorno boleznijo in kako lahko sladkorna bolezen pripomore k težavam v duševnem zdravju?

Iñaki: V številnih študijah se je ugotovilo, da je pri ljudeh s kronično boleznijo, kot je sladkorna bolezen, večja verjetnost za težave z duševnim zdravjem. Najvidnejši zapleti duševnega zdravja pri ljudeh s sladkorno boleznijo, za katere vemo, da negativno vplivajo na obvladovanje sladkorne bolezni in splošno zdravje, so depresija, tesnoba in stiska. Poleg tega so pri ljudeh s sladkorno boleznijo možne tudi motnje hranjenja, npr. anoreksija in bulimija, ki so lahko veliko bolj zapletene kot pri ljudeh brez sladkorne bolezni in zahtevajo tesno sodelovanje psihiatričnega in endokrinološkega tima. Obstaja tudi izraz diabulimija, pravzaprav skovanka, ki se nanaša na motnjo hranjenja, običajno povezano s sladkorno boleznijo tipa 1, pri kateri si posameznik namerno omejuje odmerke insulina, in to zato, da bi shujšal.

Še en dejavnik s pomembnim deležem pri težavah z duševnim zdravjem je, da morajo ljudje s sladkorno boleznijo ves dan sami sprejemati številne odločitve o zdravljenju in za to nimajo vedno vseh informacij, ki bi jih potrebovali. Verjetnost za napake je zelo velika, kar vodi do občutka nesposobnosti za nadzorovanje lastne sladkorne bolezni. Sladkorna bolezen na primer zahteva matematične izračune za uravnoteženje porabe ogljikovih hidratov in odmerkov insulina, kar se mnogo ljudem zdi zahtevno in lahko povzroči dodaten občutek nezadostnosti in nesposobnosti. Ves ta pritisk lahko hitro postane čezmeren, še posebno zato, ker pri obvladovanju sladkorne bolezni ne gre za zdravljenje, ampak pravzaprav za preprečevanje poslabšanja zdravstvenega stanja. To pa je precej manj spodbudno kot izboljšanje in zato resen izziv vsakega s sladkorno boleznijo. 

 

Roche Diabetes Care: Kako se lahko ljudje s sladkorno boleznijo zaščitijo pred težavami z duševnim zdravjem?

Iñaki: Recepta za preprečevanje ni, saj je vsak človek drugačen. Lahko pa naštejemo nekaj ključnih načel, ki lahko koristijo večini:

  1. Prizadevanje za ravnovesje med kakovostjo življenja in zdravstvenim stanjem. Kakovost življenja se nanaša na to, kako želimo živeti, zdravstveno stanje pa izključno na splošno počutje, predvsem telesa. Nekdo v slabem zdravstvenem stanju in s slabo vodeno sladkorno boleznijo ima tudi slabšo kakovost življenja. Po drugi strani pa dobro zdravstveno stanje ne pomeni nujno dobre kakovosti življenja, saj je odvisno od tega, kaj za posameznika pomeni dobro. Priporočam, da vsak pri sebi razjasni, kaj zanj pomeni dobro in kako ga lahko doseže, pri čemer še vedno daje prednost zdravju.
  2. Preoblikovanje vprašanja. Mnogo ljudi s sladkorno boleznijo se ujame v past prepričanja, da s to boleznijo ni mogoče biti srečen. Svetujem jim, da se vprašajo, kaj želijo početi v svojem življenju, opredelijo cilje in želje ter nato razmislijo, kaj se mora zgoditi, da te cilje dosežejo, ne da bi jih pri tem ovirala sladkorna bolezen. To velja za vse – ne dovolite, da vam drugačna pot, ki jo morate ubrati do svojih sanj, jemlje pogum.
  3. Zgradite si podporni sistem. Obkrožite se z različnimi vrstami podpore – prijatelji in družina za čustvene potrebe, zdravstveni tim in zdravstveni strokovnjaki za načrtovanje vodenja sladkorne bolezni, ne nazadnje pa tudi drugi s sladkorno boleznijo, saj lahko odgovorijo na vsakdanja vprašanja o stvarnosti življenja s to boleznijo.
  4. Redna ocena duševnega zdravja. Občasno preverjanje duševnega počutja je zelo pomembno, še posebno ob znatnih spremembah zdravljenja, kot je uvedba insulinske črpalke ali ugotovitev poznih zapletov. Zaradi velikih življenjskih in osebnih sprememb ste lahko ranljivejši. Če redni pregledi niso na voljo, vzemite duševno zdravje v svoje roke in prosite za pregled. Če imate težave, povejte nekomu – pomoč je zagotovo kje na voljo.


Iñakijevi nasveti glede skrbi za dobro duševno počutje ob vodenje sladkorne bolezni 

  1. Sprejmite sladkorno bolezen. Resda pridejo težki dnevi in trenutki slabega razpoloženja, ki so del življenja s sladkorno boleznijo. Poskusite težka obdobja sprejemati kot priložnost za učenje in prenovo ter postanite še boljša različica sebe.
  2. Začnite pisati dnevnik. Če vsako jutro v svoj dnevnik zapišete, za kaj ste hvaležni, je to najboljši začetek dneva (s pozitivnim pogledom).
  3. Odpustite si. Ozavestite, da je pomembno, da sami s sabo govorite prijazno. Vsi občasno zdrsnemo ali pademo in pomembno je sprejeti, da včasih preprosto počnemo kaj, česar ne bi smeli, na primer jemo nezdravo hrano. Kadar se zgodi kaj takega, se ne kaznujte. Le ozavestite, si odpustite in živite naprej.

Izdihnite. Vsakodnevno vodenje sladkorne bolezni je veliko breme in ni nenavadno, da se stres in obremenitve začnejo kopičiti. Najmanj enkrat ali dvakrat na teden si dajte duška in se znebite negativnih čustev, tako da svoje misli delite s prijatelji in družino, se razgibate ali izvajate dejavnost, ki olajša stres. Pomembno je, da slabim občutkom pustimo oditi in da potem lahko živimo naprej.
 

Roche Diabetes Care: Kako so lahko ljudje brez sladkorne bolezni v pomoč tistim, ki morajo z njo živeti ter obvladovati raven glukoze v krvi in svoje dobro duševno počutje?

Iñaki: Ponuditi pomoč je pravzaprav zelo preprosto. Le vprašajte: »Kako ti lahko najbolje pomagam?« Dovolite ljudem s sladkorno boleznijo, da vam sami povedo, kaj potrebujejo, ne glede na to, ali gre za zdravila, štetje ogljikovih hidratov ali za izražanje čustev. Po drugi strani je ključno, da se zdravstveni delavci z ljudmi s sladkorno boleznijo redno pogovarjajo o duševnem počutju na poti oskrbe te kronične bolezni ter o tem, ali upoštevajo priporočila in navodila, ki so prilagojena vsakemu posamezniku posebej. To vključuje tudi spraševanje o tem, kaj se še morajo naučiti, da bi ustvarili zdravo rutino, ki temelji na telesni aktivnosti, ki jo radi izvajajo, urniku in družinskem življenju itn. Tako bo večja verjetnost, da se bodo držali prijetnih in zdravih vsakdanjih navad ter preprečili, da bi negativna čustva zaradi vsakodnevnega obvladovanja sladkorne bolezni zasenčila njihovo pozitivno izkušnjo.

Poleg tega lahko vsakdo pomaga ljudem s sladkorno boleznijo že tako, da je seznanjen z dejstvi. Zaznamovanost sladkorne bolezni kot stigme je še vedno prisotno in izhaja iz neozaveščenosti širše javnosti. Pogosto se na primer govori o sladkornih bolnikih namesto o ljudeh s sladkorno boleznijo, pri čemer se posameznike opredeljuje samo na podlagi njihovega zdravstvenega stanja. Jezik oblikuje stvarnost, zato je pomembno, da smo pozorni na rabo jezika, ki je pozitiven in ustvarja bolj vključujočo družbo. Seznanjanje javnosti o tem, kako je v resnici živeti s sladkorno boleznijo, je lahko močno orožje v boju proti omenjeni zaznamovanosti.

 

Roche Diabetes Care: Kaj bi rekli družinskemu članu, prijatelju, partnerju ali sodelavcu posameznika s sladkorno boleznijo, ki se bori z duševnim počutjem?

Iñaki: Če kdo, ki ga poznate, preživlja čustveno naporno obdobje, povezano s sladkorno boleznijo, bi mu rekel, da bo bolečina, ki jo trenutno čuti, minila, čeprav je sladkorna bolezen večinoma trajno stanje. Poskrbite za to, da bo vedel/a, da se na vas vedno lahko obrne, ne glede na vse. Če menite, da potrebuje strokovno pomoč, mu/ji povejte, da je pomoč na voljo in da bosta skupaj našla pravo osebo za pogovor. 

Omejitev odgovornosti

  1. Vsebina je predmet plačanega sodelovanja s Joséjem Ignaciem (Iñakijem) Lorentejem. Pogledi, stališča in mnenja, izražena na tem mestu, so osebni pogledi, stališča in mnenja intervjuvanca ter ne predstavljajo nujno pogledov, stališč in mnenj družbe Roche. Vsebina niso zdravstveni nasveti ali nasveti za duševno zdravje, to tudi ni njihov namen, tako da ne morejo biti podlaga za diagnozo zdravstvenega ali duševnega stanja ali za zdravljenje. Družba Roche ne daje medicinskih nasvetov ali nasvetov za duševno zdravje. Za nasvet o zdravstvenem/duševnem zdravju se z morebitnimi vprašanji vedno obrnite na zdravnika ali drugo usposobljeno medicinsko osebje. Na podlagi vsebine tega intervjuja ne prezrite simptomov zdravstvenega/duševnega stanja, ne podvomite o nasvetih, ki ste jih že prejeli od zdravnika ali drugega usposobljenega medicinskega osebja, in ne odlašajte z upoštevanjem njihovih zdravstvenih nasvetov.